Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Od institucionalne k stvarni tranziciji v inovativno podjetje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
S190  Družboslovje  Vodenje podjetij 
S185  Družboslovje  Tržna in industrijska ekonomika 
Ključne besede
Intitucionalna in stvarna tranzicija, inovativno podjetje, management.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08174  dr. Majda Bastič  Ekonomija  Raziskovalec  2004 - 2007  328 
2.  12400  dr. Jožica Knez-Riedl  Ekonomija  Raziskovalec  2004  461 
3.  08082  dr. Matjaž Mulej  Ekonomija  Raziskovalec  2004  2.157 
4.  01217  dr. Marjan Pivka  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2004 - 2005  376 
5.  11073  dr. Vojko Potočan  Ekonomija  Vodja  2004 - 2007  1.125 
6.  07780  dr. Sonja Treven  Ekonomija  Raziskovalec  2004 - 2007  991 
7.  11974  dr. Bruno Završnik  Ekonomija  Raziskovalec  2007  1.547 
8.  08542  dr. Milan Zver  Politične vede  Raziskovalec  2004  210 
9.  14823  dr. Zdenka Ženko  Ekonomija  Raziskovalec  2004 - 2007  344 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0585  Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta  Maribor  5089638001  23.193 
Povzetek
Uvajanje novih institucionalnih okvirov poslovanja v Sloveniji teče desetletje. Daje uspehe, če uvedene institucije ljudje uporabljajo, da uresničujejo njihov bistveni namen, preobrazbo slovenske družbe / gospodarstva iz netržne v tržno, inovativno. Posodobitev institucionalnih okvirov deluje kot inovacija (je koristno uporabljena novost), ko se posodobijo lastnosti ljudi, izražene kot vrednote, znanje in vednost (je VZV). VZV in zato managementsko-organizacijski odnosi, kakršni v Sloveniji prevladujejo zdaj ("Vrednosti - vrednote", 2003; Potočan, 2003; Mulej idr., 2002; Pivka idr., 2001; 24. PODIM, 2003), otežkočajo, da bi Slovenija pravočasno postala inovativna družba s prevlado inovativnih podjetij, namesto vir ekstra dobičkov inovativnejših. Krepitev inovativnih podjetij tudi EU postavlja med cilje (EU, 2000, 6). GEM (Rebernik idr., 2003; Reynolds, 2003) kaže sliko stanja, za katero velja ugotoviti razloge, da bi okrepili sposobnost Slovenije konkurirati v EU in globalno in imeti sodobno kakovost življenja. Inovativnih podjetij / podjetnikov mora torej biti v kratkem veliko več kot sedaj, ko je število podjetnikov, opredeljenih pravno, že zelo poraslo in stagnira. Ne drži, da so inventorji, inovatorji in podjetniki zgolj ljudje, rojeni za to. Narava in vzgoja ter izobraževanje vplivajo sinergijsko skupaj z okoliščinami, v katerih je inovativna podjetnost nujna za obstoj. Iz okoliščin, ko ni bila nujna, pelje tranzicija kot odziv na okoliščine, ko je vse bolj nujna, a po VZV v Sloveniji premalo običajna. Institucionalni okvir odstranja ovire za tiste, ki se sami od sebe odločijo poizkusiti z invencijsko-inovacijskimi procesi in (inovativnim ali rutinerskim) podjetništvom (ali njuno kombinacijo). Za dežele zamudnice prehoda iz rutinerske v inovacijsko-intenzivno družbo tak institucionalni okvir ne zadošča, potrebujejo pospeševanje, ki inovira VZV in zato krepi inovativnost in podjetnost lastnikov, menedžerjev in sodelavcev podjetij in tudi drugih organizacij. Zato je tematika tega raziskovanja dialektični sistem managerskih ukrepov za krepitev sodobnih VZV, naklonjenih inovativnemu poslovanju v inovativnih podjetjih, kakršna Slovenija neogibno potrebuje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno