Projekti / Programi
Od institucionalne k stvarni tranziciji v inovativno podjetje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S190 |
Družboslovje |
Vodenje podjetij |
| S185 |
Družboslovje |
Tržna in industrijska ekonomika |
Intitucionalna in stvarna tranzicija, inovativno podjetje, management.
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Uvajanje novih institucionalnih okvirov poslovanja v Sloveniji teče desetletje. Daje uspehe, če uvedene institucije ljudje uporabljajo, da uresničujejo njihov bistveni namen, preobrazbo slovenske družbe / gospodarstva iz netržne v tržno, inovativno. Posodobitev institucionalnih okvirov deluje kot inovacija (je koristno uporabljena novost), ko se posodobijo lastnosti ljudi, izražene kot vrednote, znanje in vednost (je VZV). VZV in zato managementsko-organizacijski odnosi, kakršni v Sloveniji prevladujejo zdaj ("Vrednosti - vrednote", 2003; Potočan, 2003; Mulej idr., 2002; Pivka idr., 2001; 24. PODIM, 2003), otežkočajo, da bi Slovenija pravočasno postala inovativna družba s prevlado inovativnih podjetij, namesto vir ekstra dobičkov inovativnejših. Krepitev inovativnih podjetij tudi EU postavlja med cilje (EU, 2000, 6). GEM (Rebernik idr., 2003; Reynolds, 2003) kaže sliko stanja, za katero velja ugotoviti razloge, da bi okrepili sposobnost Slovenije konkurirati v EU in globalno in imeti sodobno kakovost življenja. Inovativnih podjetij / podjetnikov mora torej biti v kratkem veliko več kot sedaj, ko je število podjetnikov, opredeljenih pravno, že zelo poraslo in stagnira. Ne drži, da so inventorji, inovatorji in podjetniki zgolj ljudje, rojeni za to. Narava in vzgoja ter izobraževanje vplivajo sinergijsko skupaj z okoliščinami, v katerih je inovativna podjetnost nujna za obstoj. Iz okoliščin, ko ni bila nujna, pelje tranzicija kot odziv na okoliščine, ko je vse bolj nujna, a po VZV v Sloveniji premalo običajna. Institucionalni okvir odstranja ovire za tiste, ki se sami od sebe odločijo poizkusiti z invencijsko-inovacijskimi procesi in (inovativnim ali rutinerskim) podjetništvom (ali njuno kombinacijo). Za dežele zamudnice prehoda iz rutinerske v inovacijsko-intenzivno družbo tak institucionalni okvir ne zadošča, potrebujejo pospeševanje, ki inovira VZV in zato krepi inovativnost in podjetnost lastnikov, menedžerjev in sodelavcev podjetij in tudi drugih organizacij. Zato je tematika tega raziskovanja dialektični sistem managerskih ukrepov za krepitev sodobnih VZV, naklonjenih inovativnemu poslovanju v inovativnih podjetjih, kakršna Slovenija neogibno potrebuje.
