Projekti / Programi
Oblikovanje optimalne monetarne politike v procesu nominalne in realne konvergence tranzicijskih držav
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
Stabilnost monetarne politike, pričakovanja, teorija kaosa, Balassa-Samuelsonov učinek, učinek prehajanja depreciacije nominalnega deviznega tečaja v inflacijo, realni devizni tečaji, ERM2
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni projekt bo preučeval oblikovanje optimalne monetrane politike v tranzicijskih državah upoštevajoč nekatere strukturne značilnosti tranzicijskih gospodarstev (Samuelson -Balassa učinek in prehajanje depreciacije nominalnega deviznega tečaja na inflacijo) in njihov vpliv na oblikovanje pričakovanj v nemenjalnem in menjalnem sektorju gospodarstva.
Oblikovanje pričakovanj o cenah bomo opredelili analogno, kot sta npr. DeGrauwe Dewachter opredelila oblikovanje pričakovanj o deviznih tečajih - preko oblikovanja pričakovanj fundamentalistov in čartistov. Dinamika takšnih pričakovanj bo predvidoma pokazala naravo oblikovanja pričakovanj v tranzicijskih gospodarstvih, oziroma omogočila preverbo, ali lahko v devizni tečaj vstopajoča pričakovanja navkljub fiksnosti povzročijo kaotično gibanje.
Potrditev takšnega pristopa bo predvidoma našla teoretični okvir prav znotraj omenjenih procesov Balassa-Samuelsonovega učinka in prehajanja nominalne depreciacije v inflacijo. Čartisti, ki praviloma sklepajo za nazaj (pregledajo zgodovinski informacijski zapis in na njegovi podlagi sklepajo o prihodnosti) bodo opredeljevali glavni del podjetnikov v nemenjalnem sektorju - predvsem zaradi tendence, da izenačujejo plače z menjalnim sektorjem (medtem ko drugi povečuje plače predvsem na račun povečane produktivnosti, jih prvi povečuje zaradi procesa izenačevanja plač v narodnem gospodarstvu) in to glede na pretekle izkušnje z rastjo plač v menjalnem sektorju ter glede na dejstvo, da ponotranjajo zgodovinski proces depreciacije nominalnega deviznega tečaja. Obe izkušnji se bosta glede na svoj nabor zgodovinskih informacij prenašali na prihodnost. Po drugi strani bi opredelitev podjetnikov v menjalnem sektorju zaradi delovanja zakona ene cene povzročila, da podjetniki v tem sektorju oblikujejo pričakovanja o bodočih cenah na podlagi pričakovanih bodočih stabilnostih. Pri tem se bo stopnja porazdelitve uteži med oblikovanjem pričakovanj nagibala v odvisnosti od sposobnosti države, da čim bolj enolično določa proces oblikovanja pričakovanj (oziroma vzpostavi jasne cilje).
Stabilnost monetarne politike (in njeno sposobnost nižanja stopnje inflacije, ki temelji na zgoraj omenjenih dveh pojavih) bomo preverili prav na vstopu špekulativne dinamike oblikovanja cen v obeh sektorjih. Pri tem bo veljala predpostavka omejenega nihanja deviznega tečaja znotraj pravil ERM2 oziroma tik pred vstopom vanj.
V obeh razmerah (z in brez ciljanja) bomo razvili trajektorije (optimalno pot) cen v menjalnem in nemenjalnem sektorju ter nominalnega in realnega deviznega tečaja ob pogojih fiksacije domače valute (oziroma vstopa ERM2, ki določa makroekonomske robne pogoje razvoja analiziranih trajektorij). Inflacijsko ciljanje bo pri tem določalo predhodno odločitev usmerjanja pričakovanj podjetnikov, medtem ko bi odsotnost ciljanja implicirala odsotnost usmerjanja pričakovanj. Opravili bomo tudi korekcijo za primer delnih informacij, asimetričnih informacij in sinhronizacije opazovalca (podjetnika) z virom informacij (nosilci
ekonomske politike), kar bo pomenilo način učenja in ponotranjanja pričakovanj.
Matematiča simulacija modela zaključuje raziskavo.