Projekti / Programi
Novi trendi v starševstvu - analiza očetovstva in predlogi za izboljšave družinske politike na tem področju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
Očetovstvo,očetovanje,družinska politika,očetovski dopust,starševstvo,delitev dela,skrb,usklajevanje dela in družine,materinstvo
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
09737 |
dr. Tanja Rener |
Sociologija |
Vodja |
2006 - 2008 |
521 |
| 2. |
18260 |
dr. Alenka Švab |
Sociologija |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
636 |
Organizacije (1)
Povzetek
V zahodnih družbah sociologi družine že nekaj desetletij opažajo trend k t.i. novem očetovstvu, ki pomeni aktivnejše vključevanje očetov v družinsko življenje - v delitev dela, odgovornosti, v skrb za otroke itd. Osnovna raziskovalna hipoteza predlaganega raziskovalnega projekta je, da se v Sloveniji fenomen novega očetovstva še ne razvija v takšni intenziteti kot kažejo trendi v zahodnih družbah. Eden od načinov spodbujanja aktivnejšega očetovanja so tudi normativne oz. zakonske spodbude znotraj družinske politike in zajemajo ukrepe za enake možnosti obeh spolov, usklajevanje dela in družine itd. Namen raziskovalnega projekta je identifikacija tistih temeljnih ovir, ki preprečujejo ali zavirajo razvoj potencialnega novega očetovstva pri nas, na podlagi tega pa bomo oblikovali predloge za izboljšave družinske politike na tem področju.
Projekt je zastavljen kot kombinacija empiričnega dela in t.i. ''policy'' analize, končni cilj kombinacije obeh metodologij pa je pridobitev informacij o fenomenu novega očetovstva v Sloveniji (mogoča bo primerjava s trendi v zahodnih državah po razpoložljivih podatkih) in identifikacija ovir, ki upočasnjujejo razvijanje aktvnejšega očetovanja, ter oblikovanje konkretnih predlogov za spremembe družinske politike ter trenutno veljavne zakonodaje (predvsem s področij enakih možnosti, usklajevanja dela in družine).
V empiričnem delu projekta bomo uporabili kombinacijo kvantitativne in kvalitativne metodologije. Izvedli bomo anketiranje med naključno izbranimi očeti v Sloveniji, da bi dobili osnovne podatke o trendih v očetovstvu in očetovanju (demografski podatki, delitev dela v družini, podporne socialne mreže (sorodstvo; servisi), zaposlitev/delovno mesto, prakse očetovanja, stališča o družinskem življenju, odnosih med spoloma ipd.). Anketiranje bomo izvedli tudi med tistimi očeti, ki so koristili očetovski dopust. Segment raziskovalnega projekta, ki ga lahko označimo kot policy analiza, bo zajemal študij dokumentov družinske politike ter preverjanje izpeljave njenih konkretnih ukrepov na področju očetovstva (posredno pa tudi enakih možnosti ter usklajevanja dela in družine).
