Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Socialna integracija starostnikov v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 
S215  Družboslovje  Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo 
Ključne besede
starostniki,socialna integracija,socialna omrežja, socialna opora,kvaliteta življenja,gerontologija,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23588  Ružica Boškič  Sociologija  Raziskovalec  2004  107 
2.  23425  dr. Maša Filipovič Hrast  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  380 
3.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Vodja  2004 - 2007  625 
4.  15248  dr. Sabina Jelenc Krašovec  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2007  476 
5.  28323  dr. Matic Kavčič  Sociologija  Mladi raziskovalec  2007  124 
6.  16367  dr. Tina Kogovšek  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  351 
7.  09975  dr. Srna Mandič  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  439 
8.  09976  dr. Mojca Novak  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  298 
9.  14757  dr. Majda Pahor  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  409 
10.  10888  dr. Zdenka Šadl  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  237 
11.  22510  mag. Boštjan Šaver  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  138 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0382  Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta  LJUBLJANA  1627155  14.477 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.255 
3.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.603 
Povzetek
Kljub temu, da je Slovenija ''starajoca se družba'', je tako prakticna kot teoreticna obravnava starostnikov kot posebne populacijske skupine izrazito pomanjkljiva. Današnji model skrbi za starostnike odraža sistem blaginje, ki se je izoblikoval v preteklih petdesetih letih. V domsko obliko varstva je vkljucenih 3,8% populacije starostnikov, ostali pa bivajo doma - prav slednji s svojimi neformalnimi omrežji predstavljajo ciljno skupino raziskave. Neformalna socialna omrežja v raziskavi obravnavamo kot obliko socialne opore starostnikov in kot eno od možnih operacionalizacij modela njihove socialne integracije. V raziskavi bomo primerjali neformalna socialna omrežja starostnikov ter socialno oporo, ki jo nudijo starostnikom, pred spremembo politicnega in socialno-ekonomskega sistema in po njej. Uporabili bomo dostopne kvantitativne podatke iz preteklosti (ISSP, 1986) in že narejene analize na novejših podatkih (Ferligoj in drugi, 2002) ter izdelavo tipologije neformalnih socialnih omrežij starostnikov v letih 1986 in 2002. Primerjava dveh tipologij bo pokazala na morebitne spremembe v znacilnostih in porazdelitvi socialnih omrežij starostnikov, namen projekta pa je te razlike pojasniti z ustreznimi znanstvenimi interpretacijami. Interpretacijo sprememb nameravamo poglobiti in analiticno razširiti tudi s kvalitativnim delom raziskave, kjer bomo z Antonuccijevim (1986) merskim instrumentom opazovali socialna omrežja starostnikov v treh generacijah v istih družinah. Opazovali bomo socialna omrežja starostnikov danes in z retrospektivnim opazovanjem tudi v preteklosti ter omrežja njihovih staršev. V analizi bomo posebno pozornost namenili celotnemu socialnemu omrežju starostnikov in socialno integrativnim funkcijam, ki jih opravlja. Prav tako bomo obravnavali posebna podrocja, ko so emocionalna opora, integracijske funkcije izobraževanja starostnikov, integracijske funkcije športa in rekreativnih dejavnosti ter povezava percepcije zdravja in socialne opore. Poleg tega pa bomo integrativno funkcijo socialnih omrežij in socialnih opor (starostnikov) analizirali tudi kot sestavino socialne kakovosti nasploh in specificno po izbranih domenah vsakdanjega življenja (izobraževanje, zdravje, stanovanje in soseska); želimo spremljati in pojasnjevati razvojne trende zlasti glede vprašanja, kako v njih ''ljudje shajajo'' (coping strategies) v okolišcinah vse vecje individualizacije in dekonstrukcije kolektivnih oblik zagotavljanja blaginje. Prav tako bomo izbrane indikatorje kakovosti socialnih omrežij dodatno razvijali in vkljucili med indikatorje ''družbene kakovosti''. Kljucni prispevek projekta za razvoj znanosti je v njegovi sintezni usmerjenosti, ki je v sedanjem družboslovju nujna, hkrati pa projekt ponuja politicno in družbeno aktualne vidike urejanja slovenske družbe v okrilju skupnega evropskega prostora.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno