Projekti / Programi
Socialna integracija starostnikov v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
starostniki,socialna integracija,socialna omrežja, socialna opora,kvaliteta življenja,gerontologija,
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
Kljub temu, da je Slovenija ''starajoca se družba'', je tako prakticna kot teoreticna obravnava starostnikov kot posebne populacijske skupine izrazito pomanjkljiva. Današnji model skrbi za starostnike odraža sistem blaginje, ki se je izoblikoval v preteklih petdesetih letih. V domsko obliko varstva je vkljucenih 3,8% populacije starostnikov, ostali pa bivajo doma - prav slednji s svojimi neformalnimi omrežji predstavljajo ciljno skupino raziskave.
Neformalna socialna omrežja v raziskavi obravnavamo kot obliko socialne opore starostnikov in kot eno od možnih operacionalizacij modela njihove socialne integracije. V raziskavi bomo primerjali neformalna socialna omrežja starostnikov ter socialno oporo, ki jo nudijo starostnikom, pred spremembo politicnega in socialno-ekonomskega sistema in po njej. Uporabili bomo dostopne kvantitativne podatke iz preteklosti (ISSP, 1986) in že narejene analize na novejših podatkih (Ferligoj in drugi, 2002) ter izdelavo tipologije neformalnih socialnih omrežij starostnikov v letih 1986 in 2002. Primerjava dveh tipologij bo pokazala na morebitne spremembe v znacilnostih in porazdelitvi socialnih omrežij starostnikov, namen projekta pa je te razlike pojasniti z ustreznimi znanstvenimi interpretacijami. Interpretacijo sprememb nameravamo poglobiti in analiticno razširiti tudi s kvalitativnim delom raziskave, kjer bomo z Antonuccijevim (1986) merskim instrumentom opazovali socialna omrežja starostnikov v treh generacijah v istih družinah. Opazovali bomo socialna omrežja starostnikov danes in z retrospektivnim opazovanjem tudi v preteklosti ter omrežja njihovih staršev.
V analizi bomo posebno pozornost namenili celotnemu socialnemu omrežju starostnikov in socialno integrativnim funkcijam, ki jih opravlja. Prav tako bomo obravnavali posebna podrocja, ko so emocionalna opora, integracijske funkcije izobraževanja starostnikov, integracijske funkcije športa in rekreativnih dejavnosti ter povezava percepcije zdravja in socialne opore.
Poleg tega pa bomo integrativno funkcijo socialnih omrežij in socialnih opor (starostnikov) analizirali tudi kot sestavino socialne kakovosti nasploh in specificno po izbranih domenah vsakdanjega življenja (izobraževanje, zdravje, stanovanje in soseska); želimo spremljati in pojasnjevati razvojne trende zlasti glede vprašanja, kako v njih ''ljudje shajajo'' (coping strategies) v okolišcinah vse vecje individualizacije in dekonstrukcije kolektivnih oblik zagotavljanja blaginje. Prav tako bomo izbrane indikatorje kakovosti socialnih omrežij dodatno razvijali in vkljucili med indikatorje ''družbene kakovosti''. Kljucni prispevek projekta za razvoj znanosti je v njegovi sintezni usmerjenosti, ki je v sedanjem družboslovju nujna, hkrati pa projekt ponuja politicno in družbeno aktualne vidike urejanja slovenske družbe v okrilju skupnega evropskega prostora.
