Projekti / Programi
Državljanstvo in nacionalna identiteta - Slovenija v primerjalni perspektivi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
nacionalna identiteta,nadnacionalno,globalizacija, tranzicija,državljanstvo,mednarodno primerjalno raziskovanje,globalna identiteta,globalno državljanstvo
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Povzetek
Središčni pojem predlaganega raziskovalnega projekta je koncept državljanstva in nacionalne identitete. Koncept ki ga je leta 1950 oblikoval Marshall (Marshall 1950), s pojavom tranzicijskih in integracijskih procesov ohranja svojo relevantnost. Proces demokratične preobrazbe socialističnih družb vključuje pojav novih političnih in "civilnih" identitet, kakor tudi uveljavljanje novih socialnih, ekonomskih in kulturnih delitev. V tem kontekstu pa pojav novih, nadnacionalnih, globalnih identitet ni značilnost zgolj post-komunističnih držav, temveč se z njimi soočajo tudi stabilne demokracije. Nacionalne države, kot del nadnacionalne zveze (EU) izgubljajo del suverenosti, hkrati pa se politične, kulturne in geografske (lokalne, regionalne, nacionalne in etnične) identitete soočajo z novonastalimi (globalnimi) identitetami.
Koncepta "državljanstvo" in "nacionalne identiteta" pridobita ustrezno analitično relevanco v kontekstu primerjalnega mednarodnega raziskovanja, ki ga omogoča projekt "International social survey - ISSP", ki bo temeljni vir podatkov za predlagani prrojekt. Hipotetično izhodišče projekta temelji na predpostavki, da preoblikovanje državljanstva lahko opazujemo zgolj v kontekstu multiplih identitet, ki nastajajo v povezavi s prehodom od državljanstva in nacionalnih identitet, ki se prepletajo s političnimi identitetami znotraj nacionalne države, h "globalnemu" državljanstvu (kot politični identiteti) in nacionalni identiteti (kot kulturni identiteti) zunaj državnih okvirov in omejitev.
Za realizacijo raziskovalnih ciljev bo uporabljena kombinacija metodoloških pristopov (kvantitativnih in kvalitativnih) s katerimi bo mogoče v okviru primerjalnega mednarodnega okvira oblikovati veljavne raziskovalne ugotovitve.
Podatkovo osnovo kvantitativne analize bodo dopolnili podatki longitudinalne raziskave Slovensko javno mnenje - SJM, ki ponujajo kontekstualni okvir za opazovanje sprememb v slovenski družbi po osamosvojitvi.
Pričakujemo lahko da bo projekt pomembno obogatil metodološko znanje o mednarodnem raziskovanju ter prispeval k razlagi tranzicijskih in integracijskih procesov.
