Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Trajnostni prostorski razvoj Slovenije: od centralnosti do omrežja krajev

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 
Ključne besede
trajnostni razvoj, prostorski sistem RS, prostorska sociologija, dehierarhizacija prostorskega sistema, kakovost življenja, širitev mestnega območja, vzroci poselitve, vplivi na okolje, urejanje in načrtovanje prostora, lokalne skupnosti, novi lokalizmi, urbani primanjkljaj, informacijska družba, informatizacija podeželja, teledelo, ohranjanje pestrosti naravne in kulturne dediščine, suburbanizacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21873  dr. Igor Bizjak  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2006  181 
2.  19273  Boštjan Cotič  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2007  167 
3.  20692  dr. Barbara Goličnik Marušić  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2006  234 
4.  12652  dr. Marjan Hočevar  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2007  302 
5.  09735  dr. Drago Kos  Družboslovje  Vodja  2004 - 2007  559 
6.  22631  dr. Matej Nikšič  Družboslovje  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  280 
7.  16377  mag. Nataša Pichler-Milanovič  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2007  239 
8.  11695  dr. Mojca Šašek Divjak  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2007  189 
9.  21511  mag. Biba Tominc  Družboslovje  Tehnični sodelavec  2004 - 2006  140 
10.  15319  dr. Franc Trček  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2007  333 
11.  22511  dr. Matjaž Uršič  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2007  320 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0505  Urbanistični inštitut Republike Slovenije  Ljubljana  5051703000  2.871 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  95.369 
3.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.579 
Povzetek
V raziskavi izhajamo iz teoretskih konceptualizacij procesov globalizacije, teženj po trajnostnem razvoju ter racionalizaciji slovenskega prostorskega sistema. Tako globalizacijski procesi kot evropski integracijski procesi "ogrožajo" uveljavljene nacionalne prostorske sisteme, ki so s svojo centralistično hierarhijo ovira integracijskim procesom in uvajanju nove trajnostne razvojne paradigme. Na osnovi spoznanj o opisanih globalnih družbeno-prostorskih procesih postavljamo temeljno raziskovalno hipotezo, da je za uveljavitev novih razvojnih paradigem potreben prehod iz centralističnega in hierarhiziranega prostorskega sistema, ki temelji na logiki centralnosti krajev, v nehierarhični omrežni prostorski sistem. Če analiziramo prostorski sistem Republike Slovenije, ugotavljamo, da se v zadnjem desetletju le-ta centralizira z zgoščanjem odločanja in dogajanja na nacionalni ravni. Ta model družbeno-prostorske organizacije, ki na ravni prostorskega sistema ohranja staro hierarhično logiko, lahko sicer razumemo kot preventivno upravno-sistemsko odločitev v luči osamosvojitvenih procesov, a se hkrati moramo zavedati, da je dolgoročno razvojno gledano eden temeljnih generatorjev prostorsko neuravnoteženega razvoja RS oz. generator nove postmoderne perifernosti oz. izključenosti in zagat pri operacionalizaciji načel trajnostnega razvoja. To se kaže v poglabljanju medregionalnih razlik glede kvalitete življenja med osrednjo in obmejnimi, perifernimi regijami. Ob tem pa proces širjenja mestnih pozidanih površin v obliki razapršene gradnje predstavlja enega najpomembnejših problemov, povezanih z razvojem mest v Evropi. Tako širjenje mestnih območij neposredno vpliva na zmanjševanje kvalitete življenja in povzroča: onesnaženost okolja (npr. preko zazidave velikih površin, emisije nevarnih snovi, emisije prometa ali fragmentacije eko-sistema), na spremembe socialne zgradbe (npr. porast socialne diferenciacije, kriminalitete, spremembe načina življenja, opuščanje mestnih središč, itn) ter na gospodarski razvoj (npr. razporeditve delovnih mest, cen nepremičnin, ustvarjanje blaginje, itn). Obstoječe stanje zahteva preučitev vzrokov in posledic ter predlog za njegovo sanacijo, tudi s pomočjo instrumentov zemljiške politike. Zato je predlagani projekt usmerjen v raziskavo trajnostnih vzorcev poselitve v procesu širjenja mestnih območij, in k oblikovanju ''''sistemskih'''' rešitev, zasnovanih na paradigmi trajnostnega razvoja. Problematika se povezuje z novo prostorsko zakonodajo in pripravo novih prostorskih dokumentov, še posebej pa njihovo izvedbo. V aplikativnem delu je vključen vzorčni primer Ljubljanske urbane regije, s prikazom trajnostnih vzorcev razvoja in možnostmi njihove realizacije s pomočjo instrumentov zemljiške politike. Temeljni namen raziskovalnega projekta je odgovoriti na vprašanje, kakšne spremembe prostorskega sistema bi omogočile, da bi dosegli sinergijo relativno dobre informacijske razvitosti, raznovrstnih prostorskih in okoljskih kakovosti ter razvojnih potencialov RS.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno