Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Reforma arbitražnega prava v RS

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.05.00  Družboslovje  Pravo   

Koda Veda Področje
S110  Družboslovje  Pravo 
S130  Družboslovje  Civilno pravo: osebe, družina, poročne pogodbe, nasledstva, darila, posesti, obveze, garancije 
S144  Družboslovje  Gospodarsko in trgovinsko pravo 
Ključne besede
pravo, arbitraža, Uncitral-ov vzorčni zakon
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  25611  dr. Matija Damjan  Družboslovje  Mladi raziskovalec  2006 - 2007  260 
2.  13029  dr. Aleš Galič  Pravo  Raziskovalec  2004  750 
3.  20427  dr. Špelca Mežnar  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2006  204 
4.  27793  Saša Šest    Tehnični sodelavec  2006 - 2007 
5.  03096  dr. Lojze Ude  Pravo  Vodja  2004 - 2007  530 
6.  24285  dr. Ana Vlahek  Družboslovje  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  385 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1608  Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani  Ljubljana  1196294000  5.857 
Povzetek
V mednarodni trgovini je v zadnjih desetletjih postalo pravilo, da se morebitni spori pogosteje kot pred rednimi sodišči rešujejo pred arbitražo. V ta namen stranke med pogodbene klavzule uvrščajo tudi določilo, s katerim pristojnost za reševanje spornih vprašanj, ki bi se lahko pojavila v zvezi s pogodbo, poverijo bodisi institucionalni (ICC, LCIA, Stalna arbitraža pri GZS) bodisi ad hoc arbitraži. Prednosti arbitražnega reševanja sporov glede na redno sodno pot so številne; med njimi se najpogosteje omenjajo hitrost, fleksibilnost, možnost izbire arbitrov, vpliv strank na oblikovanje postopka, neodvisnost od nacionalnih pravnih redov, omejene možnosti izpodbijanja arbitražne odločbe, neposredna izvršljivost. Trenutno v Sloveniji arbitražno pravo urejata Zakon o pravdnem postopku in Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ki sta v glavnem izšla iz rešitev starejših jugoslovanskih zakonov. V praksi opažamo, da se v Sloveniji (pre)majhno število gospodarskih sporov rešuje pred arbitražami. Razlogi za to so kompleksni, a eden izmed njih je gotovo pomanjkljiva, deloma zastarela in sistemsko razdrobljena pravna ureditev tega področja. Ocenjujemo, da so bo z vstopom v EU povečala tudi uporaba arbitražnih klavzul, zaradi česar je kvalitetna ureditev arbitražnega prava pomembna tudi za tujce. Namen raziskovalnega projekta je pripraviti strokovne podlage za reformo arbitražnega prava, ki bo omogočila strankam preglednejša, enostavnejša, modernejša in mednarodno- ter primerjalnopravno bolj usklajena pravila. To bomo dosegli v prvi fazi z analizo obstoječe zakonodaje, sodne prakse ter njunih slabosti. V drugi fazi bi opravili pregled nekaterih tujih pravnih ureditev ter mednarodnih aktov (zlasti Newyorške konvencije in UNCITRAL-ovega modelnega zakona). V tretji fazi bi na podlagi pridobljenih informacij predlagali sprejem ukrepov (predvsem zakonodaje), s katero bi izboljšali obstoječo ureditev. Predlagana reforma se bo osredotočila predvsem na vprašanja sprejema modelnega zakona, definicije arbitrabilnosti, izpodbijanja arbitražne odločbe, priznanja in izvršitve tujih in domačih arbitražnih odločb ter ukrepov zavarovanja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno