Projekti / Programi
Razvoj preizkusov procesiranja govornih dražljajev: kognitivnopsihološki in avdiološki vidiki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S264 |
Družboslovje |
Uporabna in eksperimentalna psihologija |
govorna avdiometrija, slušne okvare, diagnostika, kognitivna psihologija, psihofizika
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Govorna avdiometrija je danes eden od osnovnih in nujno potrebnih diagnostičnih pripomočkov pri ugotavljanju različnih ravni slušnega primanjkljaja. Z govorno avdiometrijo ugotavljamo kognitivne komponente (zaznavanje, prepoznavanje, razumevanje) govornih dražljajev, specifičnih za posamezne jezikovne skupine uporabnikov avdiometričnih storitev. V Sloveniji na otorinolaringoloških klinikah uporabljajo različico Freiburškega govornega preizkusa, ki je z diagnostično metodološkega vidika nepopolna. Kvaliteta govornega materiala ni optimalna, fonetična struktura govornih dražljajev ni v celoti uravnotežena, posamezni dražljaji med seboj niso primerljivi po razumljivosti in razločnosti ter pogostosti uporabe v pogovornem jeziku, bistvena slabost preizkusa pa je, da zahteva veliko časa, zaradi česar je v diagnostične namene manj uporaben, saj prihaja pri udeležencih do utrujenosti, izmerjeni prag prepoznavanja govornih dražljajev pa v času ni najbolj stabilen. Namen raziskovalnega projekta je razviti (izpopolniti) govorno avdiometrični preizkus, ki bo časovno učinkovitejši in bo omogočal hitrejše in bolj učinkovito, zanesljivo, veljavno, objektivno in občutljivo merjenje slušnega procesiranja govornih dražljajev, obenem pa bo tudi s semantičnega in fonetičnega vidika optimalnejši ter prilagojen različnim starostnim skupinam. Preizkus bomo razvili z uporabo sodobne psihofizikalne metodologije, pri tem pa sledili izsledkom psihofizikalnih modelov slušnega sistema in sodobnim kognitivnopsihološkim spoznanjem o govornem razvoju. Rezultati projekta bodo v prvi vrsti omogočali izboljšanje natančnosti klinične diagnostike slušnih okvar in razširitev diagnostike na mlajšo populacijo. S tem bodo koristni za paciente, proizvajalce slušnih aparatov, Zavode za zdravstveno varstvo in različne klinike, ki izvajajo govorno avdiometrijo, saj bo zaradi boljše časovne ekonomičnosti možno preglede še učinkoviteje organizirati. Po drugi strani pa bodo rezultati omogočali čim zgodnejše, natančno ter učinkovitejše načrtovanje in spremljanje rehabilitacije diagnosticiranih slušnih motenj.
