Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj preizkusov procesiranja govornih dražljajev: kognitivnopsihološki in avdiološki vidiki

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S264  Družboslovje  Uporabna in eksperimentalna psihologija 
Ključne besede
govorna avdiometrija, slušne okvare, diagnostika, kognitivna psihologija, psihofizika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22647  dr. Boštjan Bajec  Psihologija  Raziskovalec  2004 - 2007  157 
2.  01294  dr. Klas Matija Brenk  Psihologija  Raziskovalec  2004 - 2007  160 
3.  09182  dr. Valentin Bucik  Psihologija  Vodja  2004 - 2007  654 
4.  24437  dr. Luka Komidar  Psihologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  150 
5.  18919  dr. Anja Podlesek  Psihologija  Raziskovalec  2004 - 2007  541 
6.  17836  dr. Gregor Sočan  Psihologija  Raziskovalec  2004 - 2007  223 
7.  14736  dr. Samo Šali  Proizvodne tehnologije in sistemi  Tehnični sodelavec  2004 - 2007  45 
8.  12789  dr. Jagoda Vatovec Robida  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2004 - 2007  147 
9.  02132  dr. Miha Žargi  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2007  392 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.757 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.474 
Povzetek
Govorna avdiometrija je danes eden od osnovnih in nujno potrebnih diagnostičnih pripomočkov pri ugotavljanju različnih ravni slušnega primanjkljaja. Z govorno avdiometrijo ugotavljamo kognitivne komponente (zaznavanje, prepoznavanje, razumevanje) govornih dražljajev, specifičnih za posamezne jezikovne skupine uporabnikov avdiometričnih storitev. V Sloveniji na otorinolaringoloških klinikah uporabljajo različico Freiburškega govornega preizkusa, ki je z diagnostično metodološkega vidika nepopolna. Kvaliteta govornega materiala ni optimalna, fonetična struktura govornih dražljajev ni v celoti uravnotežena, posamezni dražljaji med seboj niso primerljivi po razumljivosti in razločnosti ter pogostosti uporabe v pogovornem jeziku, bistvena slabost preizkusa pa je, da zahteva veliko časa, zaradi česar je v diagnostične namene manj uporaben, saj prihaja pri udeležencih do utrujenosti, izmerjeni prag prepoznavanja govornih dražljajev pa v času ni najbolj stabilen. Namen raziskovalnega projekta je razviti (izpopolniti) govorno avdiometrični preizkus, ki bo časovno učinkovitejši in bo omogočal hitrejše in bolj učinkovito, zanesljivo, veljavno, objektivno in občutljivo merjenje slušnega procesiranja govornih dražljajev, obenem pa bo tudi s semantičnega in fonetičnega vidika optimalnejši ter prilagojen različnim starostnim skupinam. Preizkus bomo razvili z uporabo sodobne psihofizikalne metodologije, pri tem pa sledili izsledkom psihofizikalnih modelov slušnega sistema in sodobnim kognitivnopsihološkim spoznanjem o govornem razvoju. Rezultati projekta bodo v prvi vrsti omogočali izboljšanje natančnosti klinične diagnostike slušnih okvar in razširitev diagnostike na mlajšo populacijo. S tem bodo koristni za paciente, proizvajalce slušnih aparatov, Zavode za zdravstveno varstvo in različne klinike, ki izvajajo govorno avdiometrijo, saj bo zaradi boljše časovne ekonomičnosti možno preglede še učinkoviteje organizirati. Po drugi strani pa bodo rezultati omogočali čim zgodnejše, natančno ter učinkovitejše načrtovanje in spremljanje rehabilitacije diagnosticiranih slušnih motenj.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno