Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mednarodni aspekti jugoslovanske krize v devetdesetih letih: izbrane teme

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   
Ključne besede
Jugoslavija, manjšine, izseljenci, priseljenci, politika velesil, jugoslovanski konflikt, Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Črnogorci, Bošnjaki, Muslimani, Albanci
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08423  dr. Matjaž Klemenčič  Zgodovinopisje  Vodja  2004 - 2007  840 
2.  06164  dr. Samo Kristen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2007  128 
3.  11852  dr. Katalin Munda-Hirnoek  Etnologija  Raziskovalec  2004 - 2007  496 
4.  04663  Janez Stergar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2007  951 
5.  10895  dr. Jernej Zupančič  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2007  694 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.470 
Povzetek
V okviru projekta bomo obravnavali politiko velesil in drugih držav do jugoslovanske krize v devetdesetih letih 20. st. s posebnim ozirom na vlogo manjšin iz vrst jugoslovanskih narodov v sosednjih državah, izseljencev iz nekdanje SFRJ ter manjšinskih skupnosti na območju nekdanje SFRJ. Literatura o dogodkih na območju nekdanje SFRJ v devetdesetih letih 20. st. je zelo obsežna, vendar pa pregled vplivov posameznih zunanjih dejavnikov še ni bil nikjer celovito obdelan, prav tako pa še ni bilo obdelano vprašanje vloge manjšinskih skupnosti jugoslovanskih narodov v sosednjih državah in izseljencev z območja nekdanje Jugoslavije. Na podlagi obsežne literature bomo obravnavali vlogo ZDA, EU, Rusije ter Kitajske. ZDA je sprva čakala na aktivno vlogo EU, nato pa je sama posegla v dogodke na območju nekdanje Jugoslavije. Na podlagi konkretne literature in poznavanja zapletenega postopka odločanja v ZDA bomo obravnavali vlogo ameriške zakonodajne in izvršne veje oblasti pri odločanju o stopnji uporabe sile v jugoslovanskem konfliktu. Podobno velja tudi za EU, pri čemer gre za "spopad" v okviru EU med tistimi ki iz načelnih in zgodovinskih nazorov niso hoteli priznati novonastalih držav na območju nekdanje SFRJ (Francija, Vel. Britanija, Grčija itd.) in med tistimi, ki so želeli izsiliti priznanje (Nemčija, Avstrija). Tudi Rusija je v jugoslovanskem konfliktu odigrala pomembno vlogo, saj je ponovno - kot že tolikokrat v zgodovini - odigrala vlogo zaščitnika srbskih interesov na Balkanu (tako kot tudi Kitajska). Podrobne obravnave še ni bilo deležno stališče Španije in Latinske Amerike. Pri manjšinskih skupnostih v sosednjih državah gre zlasti za Slovence v Italiji, Avstriji ter na Madžarskem, za Hrvate v Avstriji ter na Madžarskem, za Srbe v Romuniji in za vlogo makedonskega vprašanja pri procesu priznavanja Makedonije kot neodvisne in mednarodno priznane države. Pri izseljencih sta pomembno vlogo odigrali srbska in hrvaška diaspora, zlasti s pošiljanjem materialne in denarne pomoči pa tudi s pošiljanjem prostovoljcev v spopade na območju nekdanje Jugoslavije. Ne smemo zanemariti tudi vloge slovenske, makedonske in albanske diaspore, ki so vsaka na svoj način in po svojih zmožnostih podpirale prizadevanja svojega matičnega naroda. Sosednje države, zlasti Italija in Madžarska, so pri svoji politiki do jugoslovanske krize v tem obdobju upoštevale tudi interese svojih manjšin na območju SFRJ.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno