Projekti / Programi
Slovensko-hrvaški politični stiki od 1926 do 1929
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
Politična zgodovina, Slovenija, Hrvaška
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21785 |
dr. Aleksandra Berberih-Slana |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
68 |
| 2. |
11361 |
dr. Darko Friš |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2004 - 2006 |
645 |
Organizacije (1)
Povzetek
Slovensko - hrvaški politični stiki so bili odvisni od splošne politične slike v Kraljevini SHS. V trenutkih, ko sta se Slovenija in Hrvaška znašli pod pritiskom centralistične vlade v Beogradu, je bil že s samim tem postavljen temelj za sodelovanje. Seveda je pri tem šlo za sodelovanje določenih slovenskih in hrvaških političnih skupin, politični stiki pa so bili najbolj pogosti in živahni med Slovensko ljudsko stranko na slovenski ter Hrvatsko republikansko seljačko stranko na hrvaški strani, ter je zato zanimanje vezano predvsem za ti dve stranki. S tem pa politični stiki med obema narodoma in raziskovanje le - teh pridobijo na teži, saj sta bili obe politični stranki najvidnejši politični predstavnici svojega naroda. Med seboj sta se razlikovali tako po državnopravnem kot kulturnem in socialnem programu, močno pa so se razlikovala tudi njuna izhodišča ob nastanku Kraljevine SHS, saj Hrvatska republikanska seljačka stranka dolgo ni priznala niti akta o združitvi. Razen tega je stranki ločila tudi taktika, katere sta se posluževali za dosego svojih ciljev, pa vendar sta bili v določenih primerih pripravljeni tesno sodelovati za dosego določenih skupnih ciljev. Nepričakovana popolna sprememba politične usmeritve Hrvatske republikanske seljačke stanke (od tedaj Hrvatska seljačka stranka) leta 1925 pa je med njo in vodilno predstavnico slovenskega naroda vnesla razdor, ki se je kasneje le še poglabljal. Ob izstopu Hrvatske seljačke stranke iz vlade je njeno mesto zasedla Slovenska ljudska stranka, kar so ji Hrvati nadvse zamerili, še posebej, ko je Slovenska ljudska stranka sklenila volilni sporazum z Radikalno stranko, Stjepan Radić pa se je s svojo stranko znova znašel v opoziciji. Politično stanje se je v Kraljevini zaostrovalo vse do junija 1928 ko je prišlo do atentata na poslance Hrvatske republikanske seljačke stranke v Skupščini. Novejše zgodovinske raziskave namigujejo na vpletenost dr. Antona Korošca v ta atentat, oz. da je bil že vnaprej seznanjen s tem, ni pa naredil ničesar, da do tega ne bi prišlo. Hrvaška politika pa je takrat Korošcu, po vsem kar se je zgodilo, najbolj zamerila dejstvo, da je sprejel mandat za sestavo nove vlade. V tem času pa se je iz velikosrbskih krogov znova začela širiti zahteva po "amputaciji" Hrvaške in Slovenije, proti čemu se je jasno uprla hrvaška opozicija medtem ko je bil Korošec še naprej v vladi.
Zgodovina Kraljevine SHS je zgodovina vseh narodov, ki so bili združeni v njej ter njihovih stikov in odnosov, zato si tudi zgodovina slovensko - hrvaških stikov v njej zasluži posebno, precej obsežno poglavje.
