Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Plitva geofizika v sistemu integralnih arheoloških prospekcij: zajemanje podatkov ter generiranje in razlaga kompozitnih podatkovnih slojev

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 
P500  Naravoslovno-matematične vede  Geofizika, fizična oceanografija, meteorologija 
Ključne besede
arheologija, nedestruktivne metode, prospekcija, geofizika, aerofotografija, geografski informacijski sistemi, metodologija, integracija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13402  mag. Miran Erič  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2007  213 
2.  06250  Darja Grosman  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2007  84 
3.  12447  dr. Branko Mušič  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2007  334 
4.  10759  dr. Predrag Novaković  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2007  274 
5.  09561  dr. Božidar Slapšak  Arheologija  Vodja  2004 - 2007  219 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.353 
Povzetek
Projekt izhaja iz rezultatov dvajsetletnega razvoja prospekcijskih metod v slovenski arheologiji in posebej iz izvrstnih rezultatov geofizikalnih prospekcij v zadnjih desetih letih. Temelji na konceptu integralnih prospekcij, kot je bil zastavljen v kontekstu temeljnih raziskav in deloma apliciran pri zaščitnih projektih v Sloveniji. Raziskuje meje interpretacijskega potenciala plitve geofizike v arheoloških kontekstih, tudi ob koordiniranem zajemanju in integraciji rezultatov drugih prospekcijskih tehnik. Probleme interpretacije geofizikalnih prospekcij zastavljamo onkraj sugestivnosti in asociativnosti z geofizikalnim kartiranjem dobljenih podob. Na temeljni ravni gre za ugotavljanje geofizikalnih lastnosti arheoloških elementov, prepoznavnih kot geofizikalne anomalije (meritve posamičnih udeleženih materialov in značilnih enot z mešanimi materiali), na tej podlagi pa za določanje kritičnih vrednosti, ki na dobljenih podobah pomenijo meje med elementi. Že na tej ravni se postavlja problem integracije podatkovnih slojev (denimo v GIS okolju), saj tudi pri "enoplastni" geofiziki pojavlja vprašanje izločanja šuma kot posledice površinske morfologije in recentne rabe (sloji: digitalni model reliefa, kartografija, kataster ipd.). Kombinacija različnih geofizikalnih tehnik na istem objektu pomembno razširja razlagalni potencial same geofizike, odpira pa probleme normalizacije zajemanja podatkov, integriranja dodatnih podatkovnih slojev in generiranja kompozitnih podob ter njih razlage. Generiranje kompozitnih geofizikalnih podob je posebej zahtevna naloga, saj mora upoštevati naravo merjenih parametrov in smiselno normalizirati izmerjene vrednosti. Še višja stopnja kompleksnosti nastopi ob vključitvi rezultatov drugih prospekcijskih tehnik (površinski pregledi, arhitekturni pregledi, aerofotointerpretacija ipd.), predvsem zaradi drugačne narave podatka, pa zaradi drugačnega postopka generiranja arheološke vsebine podatka. Naloga bo preverjala smotrnost kompozitnega prikaza geofizikalnih in drugih podatkov za potrebe slikovne analize. Na epistemološki in metodološki ravni bo ključno vprašanje razlage tako generiranih podob, predvsem ko gre za interakcijo med naravoslovnimi in arheološkimi znanji v procesu razumevanja. Na operativni ravni bo pomembna ustrezna zastopanost testnih primerov iz različnih naravnih okolij (geologija, raba materialov) in različnih okoljskih kontekstov (poljedelske površine, gozd, urbana okolja, zidani kompleksi).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno