Projekti / Programi
Arheološka raziskava struge in obrežja reke Ljubljanice pri Bevkah in Blatni Brezovici
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
podvodna arheologija, reka Ljubljanica, arheološki pregled, prazgodovina, rimsko obdobje, srednji vek
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20950 |
dr. Andrej Gaspari |
Arheologija |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
450 |
| 2. |
17051 |
dr. Jože Pirjevec |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2004 - 2006 |
800 |
Organizacije (1)
Povzetek
Struga Ljubljanice med ledino Lipovec pod Blatno Brezovico in zavojem Dinver pri Bevkah sodi med arheološko najzanimivejša območja na barjanskem delu reke. Specifične hidrološke in geomorfološke značilnosti njenega toka so vzrok, da se kljub več kot dvajsetletnemu intezivnemu preiskovanju rečnega dna na tem območju še danes pojavljajo številni arheološki predmeti. Čeprav se pojavlja gradivo iz vseh obdobij, izstopajo najdbe iz eneolitika, srednje in pozne bronaste dobe, mlajšega dela starejše železne dobe, srednjega in poznega latena ter zgodnjerimskega obdobja. Zdi, da najdb ni moč povezati le z gospodarsko izrabo rečnega prostora in naključnimi izgubami, temveč gre pri znatnem delu gradiva verjetneje za namerno odvržene dragocenosti, za kar govori tudi koncentiranje kronološko različnih, funkcionalno pa podobnih sklopv gradiva na istih mestih skozi daljše časovno obdobje, pa tudi podobnosti z nadregionalno izpričanim fenomenom vodnih najdb. Celovita interpretacija arheološkega gradiva iz Ljubljanice tako zahteva poglobljeno analizo naravnih in antropogenih dejavnikov, ki so privedli do formiranja današnje podobe arheološkega najdišča. Načrtrovana dvoletna raziskava Ljubljanice obsega ciklični monitoring treh izbranih odsekov reke, dolgih 50 m in sicer pri izlivu Bistre, vzdolž ledine Tri Lesnice in v Kaminu. Namen ponovitve intenzivnih podvodnih terenskih pregledov na posameznem odseku je pojasnitev morfoloških sprememb v strugi, predvsem pa pojava oz. odsotnosti novih najdb. Šele rezultati takšna analize bodo omogočali bolj utemeljeno razglabljanje o omenjenih vprašanjih kot tudi oceno ogroženosti in oblikovanje predlogov za učinkovitejše varovanje najdišč. Rezultati podvodnih raziskav bodo navezani na aerofotografsko in sedimentološko analizo obrežja.
