Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.02  Humanistika  Antropologija  Socialna in kulturna antropologija 

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 
Ključne besede
Rodnostno vedenje, nizka rodnost, univerzitetno izobraženi, kvalitativna analiza, kvantitativna analiza, demografska antropologija, socialna antropologija, kulturna antropologija, psihologija, osebnost, stališča, vrednote, Slovenija.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27511  dr. Sanja Cukut Krilić  Sociologija  Mladi raziskovalec  2006 - 2007  212 
2.  05735  dr. Majda Černič Istenič  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  393 
3.  11849  dr. Dušanka Knežević Hočevar  Antropologija  Vodja projekta/programa  2004 - 2007  325 
4.  19325  dr. Andrej Kveder  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2004 - 2005  36 
5.  22573  dr. Urška Rajgelj  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  12 
6.  15883  dr. Lilijana Šprah  Psihologija  Raziskovalec  2004 - 2007  471 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
Upadanje rodnosti v Evropi pod raven enostavne obnove prebivalstva je že dalj časa skrb zbujajoč pojav tako med populacijskimi znanstveniki kot med nestrokovno javnostjo. Še posebno zaskrbljujoče pa je intenzivno upadanje rodnosti v zadnjem desetletju v t.i. post-socialističnih državah. S predlaganim raziskovalnim projektom "Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji" bomo raziskali tiste družbene mehanizme in procese, ki zlasti v zadnjem desetletju odločilno vplivajo na rodnostno vedenje pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji. S študijo, ki je kvantitativno in hkrati kvalitativno zasnovana, bomo pojasnili, kateri dejavniki in procesi vplivajo na reproduktivno odločanje pri univerzitetno izobraženih. Hkrati bomo identificirali in analizirali podobnosti in različnosti med hipotetičnimi dejavniki vpliva na oblikovanje reproduktivnih odločitev v opazovani populaciji. Omejitev skupine preučevancev na univerzitetno izobražene v Sloveniji utemeljujemo s hipotezo, da je v Sloveniji z naraščanjem splošne izobrazbene ravni prebivalstva, še posebno pa z večanjem deleža univerzitetno izobraženega prebivalstva, pomembno povezan proces upadanja rodnosti. Slednje je razvidno tudi iz evropskih nacionalnih podatkovnih zbirk, ki kažejo, da je padec rodnostnih stopenj najbolj izrazit pojav pri univerzitetno izobraženih, čeprav je značilen za celotno prebivalstvo. Z analizo družbenega ozadja rodnostnih strategij univerzitetno izobraženih bomo pojasnili tiste dejavnike vpliva na oblikovanje njihovih reproduktivnih odločitev, ki so običajno spregledani v uveljavljenih obsežnih kvantitativnih študijah rodnostnega vedenja. Novost predlaganega projekta je potemtakem v tem, da konceptualno in metodološko izhaja iz postavk demografske antropologije, ki v skladu s svojimi teoretičnimi smernicami, sicer izhaja iz analiz obsežnih podatkovih zbirk, jih pa naknadno dograjuje s kvalitativno pridobljenimi podatki antropološkega terenskega dela. Z analizo razumevanja rodnostnega vedenja pri preučevancih samih, bomo ponudili prvo celovito razlago upadanja rodnosti na Slovenskem, saj bodo v ospredju analize take zaznave in razlage rodnostnega vedenja, ki so zaradi "narave" zbiranja podatkov prezrte v obsežnih statističnih raziskavah.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno