Projekti / Programi
Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
Rodnostno vedenje, nizka rodnost, univerzitetno izobraženi, kvalitativna analiza, kvantitativna analiza, demografska antropologija, socialna antropologija, kulturna antropologija, psihologija, osebnost, stališča, vrednote, Slovenija.
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Upadanje rodnosti v Evropi pod raven enostavne obnove prebivalstva je že dalj časa skrb zbujajoč pojav tako med populacijskimi znanstveniki kot med nestrokovno javnostjo. Še posebno zaskrbljujoče pa je intenzivno upadanje rodnosti v zadnjem desetletju v t.i. post-socialističnih državah. S predlaganim raziskovalnim projektom "Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji" bomo raziskali tiste družbene mehanizme in procese, ki zlasti v zadnjem desetletju odločilno vplivajo na rodnostno vedenje pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji. S študijo, ki je kvantitativno in hkrati kvalitativno zasnovana, bomo pojasnili, kateri dejavniki in procesi vplivajo na reproduktivno odločanje pri univerzitetno izobraženih. Hkrati bomo identificirali in analizirali podobnosti in različnosti med hipotetičnimi dejavniki vpliva na oblikovanje reproduktivnih odločitev v opazovani populaciji. Omejitev skupine preučevancev na univerzitetno izobražene v Sloveniji utemeljujemo s hipotezo, da je v Sloveniji z naraščanjem splošne izobrazbene ravni prebivalstva, še posebno pa z večanjem deleža univerzitetno izobraženega prebivalstva, pomembno povezan proces upadanja rodnosti. Slednje je razvidno tudi iz evropskih nacionalnih podatkovnih zbirk, ki kažejo, da je padec rodnostnih stopenj najbolj izrazit pojav pri univerzitetno izobraženih, čeprav je značilen za celotno prebivalstvo. Z analizo družbenega ozadja rodnostnih strategij univerzitetno izobraženih bomo pojasnili tiste dejavnike vpliva na oblikovanje njihovih reproduktivnih odločitev, ki so običajno spregledani v uveljavljenih obsežnih kvantitativnih študijah rodnostnega vedenja. Novost predlaganega projekta je potemtakem v tem, da konceptualno in metodološko izhaja iz postavk demografske antropologije, ki v skladu s svojimi teoretičnimi smernicami, sicer izhaja iz analiz obsežnih podatkovih zbirk, jih pa naknadno dograjuje s kvalitativno pridobljenimi podatki antropološkega terenskega dela. Z analizo razumevanja rodnostnega vedenja pri preučevancih samih, bomo ponudili prvo celovito razlago upadanja rodnosti na Slovenskem, saj bodo v ospredju analize take zaznave in razlage rodnostnega vedenja, ki so zaradi "narave" zbiranja podatkov prezrte v obsežnih statističnih raziskavah.
