Projekti / Programi
Etnološke analize reprezentacij identitet in dediščine
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
reprezentacija identitet, zgodovinska konstrukcija identitet, nacionalizacija kulture; medkulturne primerjave, neevropske kulture, stereotipi in predsodki, kulturna kognicija, kulturna heterogenizacija; moč, politična antropologija, globalni procesi; muzeologija in konservatorstvo, socialni spomin; etnološka dokumentacija, terensko delo, disciplinarna zgodovina; Slovenci, Tuaregi, indigenizacija, rasa; Šri Lanka; antropologija prostora, ločnica, ekologija; religija, verske prakse, budizem; osnovnošolski učbeniki, ideološki aparati, simbolni aparat, analiza diskurza; glasba, manjšine; bibliografija; dediščina, slovenski etnični prostor, evropske integracije, regionalizacija; menedžment
Raziskovalci (26)
Organizacije (1)
Povzetek
Predloženi projekt se kot eden temeljnih projektov etnološke vede na Slovenskem navezuje na dosedanje etnološke raziskave različnih kultur in njihovega medsebojnega prežemanja. Njegova novost bo uporaba svežih in aktualnih metodoloških ter teoretskih pristopov k obravnavanju dogajanj v sodobnem svetu, kot so analize transnacionalnosti, kognicije, mediacije, teorije konflikta, dekonstrukcija, ironija, intersubjektivnost in intertekstualnost itd.
Identitete in dediščine ni mogoče obravnavati brez kritične analize njihovih reprezentacij. Izhodiščno vprašanje projekta je, kako najrazličnejši diskurzi opisujejo in soustvarjajo to, kar sicer razumemo pod pojmoma identiteta in dediščina. Projekt bo na novo ovrednotil pojmovanje identitet in dediščine skozi kritično analizo posamičnih vzorčnih primerov doma in po svetu.
Identitete razumemo kot konstruirane, izpogajane, začasne "mreže pomenov", ki nastajajo na mejah med posameznimi skupinami. Identitete niso nekaj primordialno danega, temveč so zgodovinski konstrukti in iluzije, ki jih prepoznavamo v ideološko zaznamovanih praksah. Zato analiziramo tako njihovo opredmetenje kot specifične načine govora o njih. V tovrstni dvojni analizi vidimo priložnost za inovativne preboje v našem raziskovalnem delu.
Reprezentacije se na eni strani navezujejo na funkcije jezika, na drugi strani pa na politične pomene ali druge pomene, ki povezujejo prakse in norme reprezentiranja posameznih družbenih skupin. V tem zadnjem smislu se lahko reprezentacije kažejo v povezavi s procesi stereotipiziranja in jih lahko razumemo kot "prezentacije" ali konstrukcije identitet. Tovrstne "napačne reprezentacije" so lahko tesno povezane z vprašanji ideologije in moči ali pa z različnimi oblikami diskurza, ki so vključene povsod tam, kjer se ustvarjajo tovrstne konstruirane podobe. V okviru teh pogojev in predispozicij se nahajajo tudi konstrukcije konceptov, ki se navezujejo na naš drugi raziskovalni predmet: dediščino.
Presoja o tem, kaj je dediščina, je prepuščena strokovnjakom, katerih vloga ni zanemarljiva. Dediščina je vsakokratni konstrukt neke dobe, je rezultat (vladajočega, javnomnenjskega) diskurza. Dediščino in individualni agens je potrebno kritično pretresti skozi sodobni znanstveni instrumentarij ("kritična etnografija", interpretativna paradigma, "nacionalizacija kulture"). V različnih segmentih predloženega projekta bomo kritično prevrednotili in reinterpretirali tudi samo etnološko raziskovalno delo, opise našega raziskovalnega dela, njegovo dokumentacijo in javno rabo.
