Projekti / Programi
Preteklost v sedanjosti: travma fašizma in nacionalsocializma v spominjanju povojnih generacij; primerjalna kvalitativna empirična raziskava na primeru Slovencev na Koroškem in Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S263 |
Družboslovje |
Socialna psihologija |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
travma, transgeneracijsko posredovanje travme, fašizem, nacionalsocializem, kolektivni, komunikativni in kulturni spomin, Slovenci na Koroškem, Slovenci v Furlaniji Julijski krajini
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni projekt se bo, navezujoč na temeljni raziskovalni projekt (MZT, J5-1010), ki se osredotoča predvsem na "prvo generacijo" (izsledki projekta bodo izšli tudi v knjižni obliki), primerjalno ukvarjal s pojavom transgeneracijskega posredovanja (tradiranja) travm, in to na podlagi narativnih, biografsko usmerjenih intervjujev (n je 40), skupinskih diskusij (n je 6) ter gradiva, kot so spomini, dnevniški zapisi ter avtobiografsko zasnovana literarna besedila. V središču pozornosti bo perspektiva potomcev tistih Slovencev na Koroškem in v Furlaniji - Julijski krajini, ki so bili med fašizmom in nacionalsocializmom jetniki različnih koncentracijskih taborišč. Projekt bo izhajal iz predpostavke, da ima ekstremna travmatizacija dolgoročne učinke, ki se preko strahov, želja, zlasti pa "molka", to je neizgovorjenega in neizgovorljivega, prenašajo na otroke in vnuke. Posebno pozornost bo posvečal naslednjim vprašanjem: Kako se ta transmisija odvija, Kakšen vpliv ima travmatična preteklost preživelih na življenje potomcev, Kakšne generacijske konflikte in oblike identifikacij povzroča v sosledju generacij, Kako se odraža v družbeni in zgodovinski zavesti ter v različnih kolektivnih spominih in praksah spominjanja, Kako vpliva na kategorije, kot so etnična/narodna pripadnost ali ne-pripadnost, generacija, spol, Intervjuji in avtobiografsko gradivo bodo strukturirani po postopku "kvalitativne vsebinske analize" (Ph. Mayring), ki omogoča komprimiranje obširnega tekstovnega gradiva na način, da ostanejo ohranjene njegove bistvene sestavine, olajša pa tudi interpretacijo in primerjavo teh vsebin po vnaprej določenih kriterijih. Besedila bodo obravnavana s pomočjo "globinske hermenevtike" (A. Lorenzer), metode, ki omogoča analizo zavestnih in nezavednih miselnih vsebin. Pri raziskavi bo kot svetovalec in supervizor sodeloval tržaški slovenski psihiater in psihoanalitik Pavel Fonda, ki od leta 1990 deluje na področju razvoja psihoanalize v Sloveniji, na Hrvaškem ter na evropskem Vzhodu. Je direktor "The Han Groen-Prakken Psychoanalytic Institute for Eastern Europe" (PIEE), ki znotraj Mednarodne psihoanalitične zveze ter Evropske psihoanalitične federacije usposablja psihoanalitike iz vzhodne Evrope.
