Projekti / Programi
Glagoljaška kultura in slovenska umetnost
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
glagoljaši, kultura, zgodovina, umetnost, vera
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11871 |
dr. Tanja Mastnak |
Humanistika |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
94 |
| 2. |
03168 |
dr. Jurij Mikuž |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2004 - 2007 |
550 |
Organizacije (1)
Povzetek
Problema, ki ga bo obravnaval pričujoči projekt, se v taki obliki pri nas ni doslej lotil še nihče. Vloga in pomen glagoljašev za našo kulturo tega časa sta bila omenjena le v kakšnem odstavku, ki so ga zapisali France Stele, Emilijan Cevc, Branko Fučić ali Ksenija Rozman. V 15. stoletju so postali glagoljaši odkrito kritični do slabosti, ki so ogrožale katoliško cerkev s pojavi kot so velika shizma, simonija, kršitev redovniških zaobljub, nalaganje novih dajatev itn. Neposredna in intenzivna povezava dalmatinske obale z Italijo in v njej naraščajočim humanizmom je prispevala k razvoju kritičnih misli, ki so že napovedovale protestantske ideje, zato ni čudno, da so tedanji glagoljaši večinoma postali protestanti. Slabosti katolicizma so jih pripeljale tudi v Slovenijo. Tu je bilo nezadovoljstvo s Cerkvijo veliko, saj precej duhovnikov ni niti vedelo kje so kapele v katerih bi morali opravljati božjo službo. V oddaljenejših vaseh so jih zamenjali protestantski popi, ki so jih povabili vaščani sami za skromne vsote. Spremljali so jih umetniki, ki so krasili cerkve, v katerih so glagoljaši maševali. Projekt bo analiziral ideje ki jih je mogoče razbrati iz glagoljaških besedil kot so na primer anonimna pesem o simoniji iz konca 15. stoletja, ki kritično piše o napakah katoliške cerkve, razlaga Jezusovega Pasjona Šimuna Grebla, ki kaže glagoljaško razumevanje tedanjih moralnih vrednot itn. Tako bo lahko razgrnil kulturne, svetovno nazorske, ideološke, politične, religiozne in druge predpostavke, ki so vplivale na ljudsko domišljijo in posredno tudi na motivni svet likovnih umetnikov; ta se ni sprostila le v množicam nedostopnih miniaturah rokopisov, ampak tudi na nekaterih ikonografsko najbolj izpostavljenih arhitekturnih delih slovenske podružnične cerkve. Projekt bo tako vnesel v temeljno področje umetnostne zgodovine pa tudi širše zgodovinske antropologije oziroma kulturologije nova temeljna spoznanja, ki bodo obogatila narodovo vedenje o lastni preteklosti.
