Projekti / Programi
Vloga znanja o antični demokraciji v razvoju državljanske zavesti o neposredni demokraciji na nižjih ravneh političnega delovanja državljanov - občina, združenje, soseska, hiša
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H210 |
Humanistične vede |
Zgodovina starega veka |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
Anticna demokracija, neposredna demokracija; drzavljanska identiteta, izbor zrebanjem
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
14323 |
dr. Svetlana Slapšak |
Humanistika |
Vodja |
2004 - 2007 |
806 |
| 2. |
25042 |
dr. Maja Sunčič |
Antropologija |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
220 |
Organizacije (1)
Povzetek
Oblike anticne demokracije, kot je denimo izbira funkcionarjev za casovno omejene (enoletne) mandate z zrebom (v Atenah na lokalni ravni med vsemi državljani, v Rimu med izvoljenimi kandidati v istem rangu), v sodobni humanistiki in družboslovju niso dovolj znane in analizirane in so predmet raziskav edino v ozkih disciplinarnih poljih. Interdisciplinarno povezovanje družbenih ved (politologije, pedagogike) in antropologije anticnih svetov odpira moznost razsiritve tega podrocja raziskovanja družbe in obeta aplikabilne rezultate, posebej ko gre za oblike sodelovanja v praksah demokracije in vlogo znanja (izobrazevanja) v tem procesu. V predvideni raziskavi zelimo pokazati, kako nova znanja o moznostih neposredne demokracije pri drzavljankah in drzavljanih spreminjajo koncepte in predstave, ki zadevajo volilno pravico, predstavnisko demokracijo, pa moznosti drzavljanov, ki niso profesionalni politiki, da sodelujejo pri oblikovanju druzbenega okolja; načelo slučajnosti (izbira z zrebom) spreminja denimo stereotip o "kvaliteti" udelezencev politicnega zivljenja ("izbirajmo najboljše"), in v ospredje postavlja odgovornost posameznika-drzavljana do kolektiva oz. dela kolektiva, ki ga je izbral, da zanj opravi doloceno delo/funkcijo. Znanje o slabostih anticne demokracije (izloceni deli druzbe: zenske, suznji, tujci) pa uvaja dodaten kritični razmislek. Evropska demokraticna tradicija, ki se sklicuje na "ideale" anticne demokracije, kaze v različnih zgodovinskih kontekstih sledove neposredne demokracije: v raziskovalnem projektu jih nameravamo revalorizirati in komparativno vmestiti v modele demokraticnih diskurzov danes. Tudi slovenska zgodovina pozna primere neposredne prakse demokracije. Cilj raziskave seveda ni konstrukcija zgodovinske kontinuitete neposredne demokracije, temveč ugotavljanje realnih razseznosti pojma neposredne demokracije, pa razmerja med znanjem in prevladujoco, pogosto stereotipizirano konceptualizacijo demokracije. Raziskave javnega mnenja v Sloveniji kazejo, da drzavljani vecinoma ne delijo skupnih in vsem prepoznavnih konceptov demokracije, niso pa tudi povsem prepricani v demokracijo kot najboljsi nacin, da resujejo svoje probleme in zivljenske tezave. Raziskava o odnosu razsirjanja znanja o neposredni demokraciji in skupno prepoznavnih konceptov demokracije ima za cilj analizirati modele nastajanja konceptov in obenem usmerjati nastanek novih koncpetov oz. novih diskurzov o demokraciji, pri tem pa stimulirati nove prakse neposredne demokracije. Del raziskave torej zahteva tudi rekonceptualizacijo popularizacije znanosti, v tem primeru humanistike/družboslovja. Neposredna demokracija je predmet znanstvenih raziskav, povezava anticnih demokracij in danasnjih moznosti neposredne demokracije pa praviloma ne: to je posledica posebnega marginaliziranega polozaja znanosti o anticnih svetovih in ocitne idealizacije anticne demokracije v politicnih diskurzih ES. Znanstveni cilj raziskave bo torej tudi sprememba na karti humanisticnih/družboslovnih disciplin, predvsem pedagogike in antropologije anticnih svetov, in njih reaktualizacija na podrocju analize sodobnih diskurzov o demokraciji. V kontekstu utemeljevanja in uvajanja v diskurzivne in pedagoske prakse ES raziskava o anticnih vzorih za prakse neposredne demokracije predstavlja izviren prispevek na tematskem podrocju, ki ga pokriva VI. okvirni program, posebej ko gre za konstrukcije drzavljana in aplikacije demokraticnih načel
