Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
Ključne besede
sodobna književnost, slovanske književnosti, priseljenci v Sloveniji, interkulturalizem, kulturna integracija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (3)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17547  Špela Marinšek    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
2.  20379  dr. Jernej Mlekuž  Kulturologija  Raziskovalec  2004 - 2007  417 
3.  05801  dr. Janja Žitnik Serafin  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2004 - 2007  373 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.590 
Povzetek
V Sloveniji je stanje na področju vključevanja priseljenske literarne produkcije v raziskovalne, izobraževalne in medijske kulturnoinformativne vsebine še slabše kot v okviru vključevanja drugih vidikov priseljenske problematike, npr. socialnih in pravnih. Mimo peščice uveljavljenih priseljenskih književnih ustvarjalcev slovenska (kulturna) javnost ne pozna drugih priseljenskih avtorjev. Z ozirom na delež priseljenske populacije v Sloveniji - prvi dve generaciji predstavljata vsaj 15 % stalnega prebivalstva - in na majhen delež državnega sofinanciranja njihovih kulturnih dejavnosti v primerjavi s kulturnimi dejavnostmi avtohtonih skupin predvidevamo, da je za vsako od priseljenskih kultur (in literarnih produkcij) značilna izrazita notranja delitev na elitno in marginalizirano, da kulturne dejavnosti priseljenskih društev niso in ne morejo biti reprezentativne za kulturo posamezne priseljenske skupnosti in da pretežna večina priseljencev nima pogojev za aktivno udeležbo bodisi pri ohranjanju, afirmiranju in integriranju svojih izvornih kultur v novi domovini bodisi pri spoznavanju vrhunskih dosežkov večinske in drugih sokultur v Sloveniji. Predvidevamo, da precejšen del priseljencev ne obvlada niti knjižne materinščine niti knjižne slovenščine. Preveriti želimo vzroke za raven njihovega jezikovnega znanja, bralnih navad in kulturne razgledanosti ter še posebej vzroke za njihov odnos do literature. Literarna dejavnost priseljencev v Sloveniji, njen položaj v okviru priseljenskih kultur ter njeno mesto v slovenski kulturni zavesti in kulturni politiki so teme, ki še niso bile deležne sistematičnega raziskovanja. Rezultati raziskave so lahko uporabni pri izdelavi priseljenske/integracijske politike Republike Slovenije, zlasti na področju kulturne integracije priseljenskih skupnosti, vključevanja njihove literarne produkcije v osrednjo kulturno ponudbo (medijsko in založniško), v slovenske literarnozgodovinske preglede in leksikone ter v učne vsebine na vseh stopnjah izobraževanja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno