Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vpetost slovenske glasbe v evropski prostor

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 
Ključne besede
zgodovina glasbe, Slovenija, Evropa, migracije, vplivi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21448  dr. Alenka Bagarič  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  62 
2.  12243  dr. Matjaž Barbo  Muzikologija  Vodja projekta  2004 - 2007  474 
3.  23445  dr. Katarina Bogunović Hočevar  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  55 
4.  06039  mag. Tomaž Faganel  Muzikologija  Raziskovalec  2004 - 2007  417 
5.  17894  Božidara Frelih  Muzikologija  Raziskovalec  2004 - 2007  147 
6.  13137  dr. Metoda Kokole  Muzikologija  Raziskovalec  2004 - 2007  411 
7.  24433  dr. Špela Lah  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  31 
8.  13612  dr. Aleš Nagode  Muzikologija  Raziskovalec  2004 - 2007  327 
9.  18952  Lidija Podlesnik Tomašikova  Muzikologija  Raziskovalec  2004 - 2007  68 
10.  21771  dr. Gregor Pompe  Muzikologija  Raziskovalec  2004 - 2007  349 
11.  09622  dr. Jurij Snoj  Muzikologija  Raziskovalec  2004 - 2007  299 
12.  15699  dr. Leon Stefanija  Muzikologija  Raziskovalec  2004 - 2007  464 
13.  25584  dr. Jernej Weiss  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2006 - 2007  438 
14.  18818  mag. Romana Zajc    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.343 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.392 
Povzetek
Dosedanje opazovanje zgodovine slovenske glasbe je bilo v zadnjih desetletjih usmerjeno predvsem v odkrivanje tistih zvrsti, ustvarjalcev in prvin glasbenega jezika na Slovenskem nastalih del, ki bi lahko podprle tezo o avtohtonosti slovenske glasbe, oz. obstoju glasbene identitete. Ob tem pa je glasbeno zgodovinopisje prezrlo vrsto zgodovinskih pojavov, ki so prispevali k pretoku glasbenih idej in stilnih novosti v obeh smereh: iz Evropskega prostora na Slovensko in obratno. Prezrta je torej ostala vrsta pomembnih ustvarjalcev, institucij in zvrsti, ki so v svojem času pomembno sooblikovale recepcijo glasbe na Slovenskem ter oplajale njen samosvoj razvoj. Projekt se osredotoča na vrsto obdobij, institucij in posameznih glasbenikov, ki so odločilno prispevali k pretoku glasbenih idej med evropskim in slovenskim prostorom, a do sedaj niso bili primerno raziskani in ovrednoteni. Prvi sklop se posveča enoglasnemu in polifonemu repertoarju do nastopa monodije (srednji vek - konec 16. st.), ki je edini zanesljiv pokazatelj povezanosti med slovenskim in evropskim dogajanjem. V kasnejših stoletjih se raziskave osredotočajo predvsem na posameznike in institucije: v 17. in 18. stoletju na repertoar primorskih mest, ki je bil do danes še neraziskan in prešibko vključen v sintetične preglede zgodovine slovenske glasbe; delovanje G. Gorzanisa odpira pomembno poglavje glasbe plemiških in visokomeščanskih domov, ter njihovo vpetost v mednarodne povezave; raziskava življenja in dela A. Tarsie se posveča osrednjemu na Primorskem delujočemu ustvarjalcu 18. stoletja; raziskava življenja in dela J. K. Dolarja se dotika skladatelja, ki je izjemen predstavnik slovenske baročne ustvarjalnosti v srednjeevropskem prostoru; raziskava delovanja tujih mojstrov na Slovenskem v drugi pol. 18. in v začetku 19. stoletja poskuša osvetliti mednarodne zveze v cerkveni glasbi tega časa; raziskava slovenske instrumentalne glasbe 19. stoletja poskuša odpraviti primanjkljaje iz preteklosti, ko je bilo tej zvrsti, zaradi njene "atipičnosti" in nacionalne neopredeljenosti, namenjene premalo pozornosti; končno poskuša projekt problematizirati čas bližnje preteklosti, ki s svojimi novimi izzivi in glasbeno-sociološkimi pojavi odpira nova vprašanja, zlasti glede vloge slovenske glasbe v z mediji prepleteni globalni družbi prihodnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno