Projekti / Programi
Umetnostni dialog Italije z jugovzhodno Srednjo Evropo 1400-1800
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
umetnostna zgodovina, (profana in sakralna) umetnost, pozna gotika, zgodnji novi vek, renesansa, barok, dediščina antike, arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, grafika, štukatura, likovni viri, kulturna dediščina, kulturna zgodovina, ikonografija, naročniki in umetniki, cerkve, gradovi, dvorci, freske, slovenska umetnost, srednjeevropska umetnost, italijanska umetnost, zbirateljstvo
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
Slovenija je po geograski legi in zgodovinski usodi idealno izhodišče za podrobnejšo analizo večplastnega prepletanja umetnostnih vplivov na stičišču Beneške republike in Svetega rimskega cesarstva v zgodnjem novem veku, še zlasti v manjših središčih.
Raziskan bo pojav prvih renesančnih form v 15. stoletju: tako vloga Benetk na križišču toskanskih in lombardskih pobud kot širjenje novih principov v arhitekturi in kiparstvu na vzhodno jadransko obalo in zaledje (npr. Bartolomeo Buon, Janez Lipec). Posebno temo predstavljajo stiki vzhodnoalpskega in severnoitalijaskega slikarstva v 15. stoletju (npr. Antonio Vivarini, Konrad Laib, Leonardo Thanner, mojster Vid).
Raziskani bodo potujoči arhitekti - večinoma iz Lombardije -, ki predstavljajo posebej od 16. do 18. stoletja svojevrsten fenomen v celotnem vzhodnoalpskem prostoru (npr. rodbina Carlone).
Obravnavani bodo odprti problemi, povezani z opusi predvsem beneških baročnih kiparjev, delujočih v Gorici, Ljubljani, Zagrebu, na Reki, v Celovcu, Gradcu in na Dunaju (npr. Enrico Merengo, rodbina Baratta, Francesco Robba). Vzporedno bo potekala raziskava o srednjeevropskih slikarjih in njihovem šolanju v Italiji (e. g. Karl Frančišek Remp) ter sočasni prisotnosti italijanskih mojstrov onstran Alp, s poudarkom na obdobju okoli l. 1700 (npr. Giulio Quaglio, Pietro Liberi, Michelangelo Ricciolini).
Del raziskave se bo osredotočil na analizo manj znanih in vsebinsko še ne docela pojasnjenih del z mitološko tematiko in še posebej tudi risb, grafik in knjižnih ilustracij, ki poleg literarnih besedil pričajo o percepciji in recepciji grško-rimske antike. Eden od segmentov projekta bo posvečen plemiškim slikarskim zbirkam 17. in 18. stoletja na obravnavanem ozemlju s posebnim poudarkom na Goriški grofiji. Posebna pozornost bo veljala doslej premalo raziskani mecenski vlogi ljubljanskih škofov kot umetnostnih naročnikov na relaciji Rim - Perugia - Benetke - Gorica - Ljubljana - Salzburg - Passau - Regensburg (npr. Oton Friderik Buchheim, Jožef Rabatta, Žiga Krištof Herberstein).
