Projekti / Programi
Metodološki problemi filozofije zgodovine in njeno kulturno učinkovanje v pogledu ideje Evrope
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H130 |
Humanistične vede |
Zgodovina filozofije |
Filozofija zgodovine, zgodovina filozofije, metodologija humanističnih ved, ideja Evrope, zgodovina evropske ideje.
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20000 |
dr. Jan Bednarich |
Filozofija |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
66 |
| 2. |
17051 |
dr. Jože Pirjevec |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2004 - 2006 |
800 |
Organizacije (1)
Povzetek
Filozofija zgodovine se danes nujno sooča z različnimi interpretacijami procesa evropskega združevanja, ki ne prinaša velikih sprememb in pomembnih novosti le na nivoju gospodarske in geopolitične podobe celine v svetovnem merilu, marveč sega tudi na območje kardinalnega koncepta identitete in povezanega preoblikovanja širšega družbenega in kulturnega okolja. Smiselno iskanje skupnih temeljev združenega evropskega prostora ne more mimo analize njegovih zgodovinskih govoric in ustrezne metodološke razmejitve njihovega raznovrstnega učinkovanja pri izoblikovanju osnovnih vektorjev, ki določajo sedanjo podobo tega prostora in njegove bodoče možne scenarije. Govorica filozofije je na primer davno pred izoblikovanjem geopolitičnega pojma Evrope razvila razvejano sintakso, ki ureja človekovo razmerje do sveta, sočloveka, njegovih skupnosti ali drugih kultur. Danes se izrazne oblike te govorice razodevajo tudi v programskih smernicah, ki so navedena v predgovoru k osnutku evropske ustave. Tu ostaja odprto vprašanje o tem, kako lahko danes te govorice prispevajo k stabilnosti Evropske unije kot celote in kako lahko ovrednotijo mesto in vlogo državnih skupnosti v njih, kar je še posebej relevantno bodisi za prisotnost manjših držav v okviru celinskega zbora bodisi za bodoče širitvene načrte Unije.
