Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Navzkrižja interesov pri rabi podtalnice in možnosti za razreševanje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.02  Humanistika  Geografija  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 
Ključne besede
podtalnica, prodna ravnina, pitna voda, obremenitve podtalnice, ozaveščanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27510  dr. Mateja Breg Valjavec  Geografija  Mladi raziskovalec  2006 - 2007  178 
2.  07553  dr. Drago Kladnik  Geografija  Raziskovalec  2004 - 2007  1.156 
3.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  609 
4.  23950  Darka Naglič    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
5.  19134  dr. Franci Petek  Geografija  Raziskovalec  2004  131 
6.  07114  dr. Marjan Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2004 - 2007  484 
7.  10260  dr. Irena Rejec Brancelj  Geografija  Vodja projekta/programa  2004 - 2007  213 
8.  17546  Minka Rupert    Tehnični sodelavec  2004 - 2007  22 
9.  16050  dr. Aleš Smrekar  Geografija  Raziskovalec  2004 - 2007  390 
10.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  1.174 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Dosedanje raziskave so pokazale navzkrižje interesov pri rabi podtalnice kot naravnega vira. Zaradi prepletanja številnih dejavnosti in obremenjevanja iz točkovnih in razpršenih virov, ki vplivajo na količino in kakovost podtalnice prihaja do neusklajene rabe in celo do navzkrižij. Naravna ranljivost prodnih vodonosnikov je velika in notranje raznolika, obremenitve zelo velike, predvsem kot posledica velike gostote prebivalstva, zgoščene poselitve in koncentracije številnih drugih dejavnosti. Ključno nasprotje na naših prodnih ravninah je torej raba za pitno vodo in druge agrarno urbane dejavnosti. To navzkrižje je mogoče zmanjšati tudi z ustrezno ozaveščenostjo vseh uporabnikov tega prostora in naravnega vira. Obstoječe zakonodajne podlage narekujejo način ravnanja na območjih vodonosnikov, ki pa v praksi še ni dovolj uveljavljen. To bo omogočeno šele, ko bodo vse skupine zainteresirane javnosti kakovostno pitno vodo postavile kot najvišjo vrednoto in temu sledile pri načrtovanju ekonomskih aktivnosti na teh območjih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je ozaveščenost tesno povezana s socioekonomsko sestavo, je pa tudi rezultat dolgotrajnega uspešnega informiranja in izobraževanja prebivalcev.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno