Projekti / Programi
Jugovzhodna Evropa in Republika Slovenija v luči aktualnih evropskih teritorialnih procesov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
Slovenija, Evropa, Jugovzhodna Evropa, razvoj, geopolitična regija, geopolitični interesi, mejišče, stabilnost in varnost, družba, ljudstvo, država,
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
08371 |
dr. Milan Bufon |
Geografija |
Vodja |
2004 - 2007 |
589 |
| 2. |
06391 |
dr. Anton Gosar |
Geografija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
628 |
| 3. |
25030 |
dr. Simon Kerma |
Geografija |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
218 |
| 4. |
24614 |
dr. Gregor Kovačič |
Geografija |
Raziskovalec |
2006 - 2007 |
326 |
| 5. |
24995 |
dr. Filip Tunjić |
Geografija |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
66 |
Organizacije (1)
Povzetek
Namen projekta je osvetliti posamezne političnogeografske vidike regionalnosti območja Jugovzhodne Evrope in možnosti ter perspektiv Republike Slovenije v kontekstu nastajanja nove evropske geopolitične strukture. Raziskava zajame preplet posameznih geografskih, zgodovinskih, kulturoloških, demografskih razsežnosti, vključujoči vidike stabilnosti in varnosti. Evropski procesi - združevanje in razdruževanje, regionalizacija in individualizacija, evropeizacija in balkanizacija - že precej jasno rišejo geopolitične posebnosti in značilnosti tako Evrope kot območja Jugovzhodne Evrope. Le-te so značilne za strukture osredij in geopolitičnih in geostrateških prelomnic, mejišč, sistemov pseudo-držav in kvazi-držav (limitrophs). Slovenija, država z elementi srednjeevropske in mediteranske ter jugovzhodnoevropske in južnoslovanske identitete, vstopa v letu 2004 v zgradbo Evropske unije in s tem postala njena robna in mostiščna država na meji tega teritorialnega funkcionalnega sistema napram območju, ki je prav v kontekstu graditve Evropske unije postalo geopolitična tvorba "Zahodni Balkan". Hkrati se bo našla na robu mejišča - konvergenčnega prostora treh svetovnih religijskih-civilizacij - zahodnokrščansko (katoliško), vzhodnokrščansko (pravoslavno) in islamsko (mohamedansko). V raziskavi nas zanima tudi funkcioniranje nove teritorialne meje Evropske unije in zveze NATO, v bodoče tudi nove "šengenske" meje, in njen vpliv na širše družbeno okolje. V teh okvirih je potrebno identificirati in znanstveno raziskovati dobre in slabe plati novega položaja, vloge in možnosti tako Jugovzhodne Evrope kot Republike Slovenije ter ugotovitve ponuditi družbeni in politični praksi. O navedenem je veliko napisanega, vendar je relativno malo študij, ki bi probleme razsvetljevale znanstveno in zastavljale temelje za dolgoročno znanstveno evalvacijo procesov, odnosov in aktivnosti v tem delu našega strateškega razvojnega okolja. Raziskava bo pripomogla k zapolnjevanju praznine in vrzeli v razumevanju aktualnega razvoja območja ter prispevala k poznavanju temeljnih značilnosti sodobnih evropskih teritorialnih procesov, kakor tudi perspektiv Slovenije. Raziskava bo v osnovi potekala po posameznih fazah in metodah veljavnih za političnogeografsko znanost. V začetku bo poudarek na zbiranju gradiv, ki mu bo sledila analiza zbranih dokumentov ter predstavitev izsledkov v obliki znanstvenih prispevkov. Pri raziskovanju si bomo prizadevali sodelovati z institucijami in strokovnjaki, predvsem iz držav v raziskovani regiji in Avstriji, ki trenutno raziskujejo podobna vprašanja oziroma delujejo v okviru sorodno naravnanih projektov.
