Projekti / Programi
Pregled dela in teoretske misli treh slovenskih ekonomistov iz obdobja 1920-1984: Aleksander Bilimovič, Ciril Žebot, Ljubo Sirc
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H130 |
Humanistične vede |
Zgodovina filozofije |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
| H271 |
Humanistične vede |
Politična zgodovina |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| S183 |
Družboslovje |
Ciklična ekonomija |
| S184 |
Družboslovje |
Ekonomsko planiranje |
| S196 |
Družboslovje |
Socialna ekonomika |
Zgodovina Slovencev v 20. stoletju, ekonomija, zgodovina ekonomske teorije, socializem, kapitalizem, liberalizem, korporativizem.
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Povzetek
V raziskavi bomo spremljali življenjsko pot in objavljena dela vseh treh slovenskih disidentskih ekonomistov:
Aleksander Bilimovič, profesor politične ekonomije in statistike na Univerzi v Kijevu, je leta 1920 emigriral v Kraljevino SHS in dobil mesto rednega profesorja za narodno gospodarstvo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Tu je v medvojnih letih poleg pedagoškega dela napisal vrsto odličnih razprav, ki so bile objavljene v domačih in tujih akademskih publikacijah in s katerimi je pripomogel k uveljavljanju tedaj še mlade ljubljanske univerze v mednarodnem prostoru. Profesor Bilimovič je bil član Econometric Society in si je dopisoval s Friedrichom Hayekom, enem izmed najpomembnejših ekonomistov svetovnega slovesa v 20. stoletju, ki je v Sloveniji paradoksalno, bolj znan kot Bilimovič, saj je njegovo delo Pot v hlapčevstvo izšlo v slovenskem jeziku. Po 2. svetovni vojni se je Bilimovič umaknil v ZDA, njegova dela pa so v splošnem utonila v pozabo.
Ciril Žebot, doktor pravnih znanosti, se je specializiral za ekonomska vprašanja in že leta 1939 kot rezultat svojega raziskovanja v Milanu objavil prvo knjigo Korporativno narodno gospodarstvo. Po vrnitvi v Jugoslavijo je postal docent na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije je odšel v Rim in kasneje v ZDA. Tu so ga povabili k urednikovanju revije „Review of Social Economy“, pisal pa je tudi članke v reviji „Politeia“ na freiburški univerzi in v reviji „Rivista Internazionale di scienze sociali“ na milanski univerzi. Ko je postal profesor na Georgetown University, je objavil dve odmevni knjigi The Economics of Competitive Coexistence in v soavtorstvu Laissez – Faire Pluralism. V svojem plodnem znanstveno-akademskem življenju je objavljal članke tudi v „Wall Street Journalu“, v „New York Timesu“ in v „Washington Postu“. Bil je član American Economic Society, Catholic Economic Society in tudi Society for Comparative Economic Studies. Tudi Žebotova dela v slovenskem prostoru niso (bila) znana, bila so celo prepovedana.
Ljubo Sirc, doktor ekonomskih znanosti, je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, bil član jugoslovanskega odporniškega gibanja, zaradi stikov z zahodnimi zavezniki pa je bil v takratnih razmerah komunističnega režima obsojen na smrt. Kazen so mu sicer znižali na dvajset let, od katerih jih je sedem preživel v zaporu. Po odhodu v Anglijo je doktoriral na Univerzi v Glasgowu in bil tam tudi profesor za ekonomsko teorijo in mednarodno ekonomiko. V osemdesetih letih 20. stoletja je v svetu veljal za vodilnega strokovnjaka na področju preučevanja komunističnih gospodarskih sistemov. Leta 1984 je v Londonu ustanovil Center za raziskovanje komunističnih gospodarstev. Profesor Sirc je član libertalnega ekonomskega združenja Mont Pelerin Society.
