Projekti / Programi
Antropološka analiza izbranih antičnih arheoloških najdišč Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B460 |
Biomedicinske vede |
Fizična antropologija |
antropologija, antika, Slovenija, paleodemografija, antropometrija, paleopatologija, karies
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
09029 |
Mateja Belak |
Arheologija |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
194 |
| 2. |
08630 |
dr. Petra Leben-Seljak |
Antropologija |
Vodja |
2005 - 2008 |
152 |
Organizacije (1)
Povzetek
Namen projekta je ustanoviti bazo podatkov o antičnih skeletih z različnih arheoloških najdišč v Sloveniji. Za začetek smo izbrali grobišča Brezje pri Zrečah (50 okostij), Dobova pri Brežicah (20 okostij) ter del Ptuja (250 okostij). Kriterij izbire je poleg časovnega obdobja tudi število skeletov, predvsem pa možnost časovnih in prostorskih primerjav z že obdelanimi najdišči. Izdelali bomo kompletno antropološko analizo (paleodemografija, antropometrija, paleopatologija, analiza zobovja, epigenetskih znakov in kazalcev telesne aktivnosti, fotodatoteka) in s tem pridobili podatke o telesni podobi takratnih prebivalcev in o njihovem načinu življenja. Rezultati ne bodo pomembni le za historično antropologijo, saj bodo arheologom pomagali ovrednotiti tako individualne grobove kot odnose znotraj grobišča (umrljivost otrok in odraslih, fizična podoba pokojnikov, eventualne sorodstvene vezi, v nekaterih primerih pa tudi »poklic« in vzrok smrti preminulega). Z analizo antičnih okostij bomo nadgradili dosedanje raziskave, ki so bile osredotočene na obdobje zgodnjega srednjega veka (v zadnjih 15 letih smo obdelali skoraj 1500 okostij, 1300 staroslovanskih in 200 iz časa preseljevanja ljudstev) in ki so pokazale na razlike med poznoantičnimi romaniziranimi staroselci ter starimi Slovani, tako v videzu kot stopnji kariesa. Ti rezultati kažejo na zamenjavo prebivalstva na področju današnje Slovenije v tem časovnem obdobju in zavračajo popularno »Venetsko teorijo«, vendar ostajajo številna vprašanja še vedno odprta, predvsem zaradi premajhnega števila preučenih okostij. Z analizo antičnih okostij bomo vsaj deloma zapolnili to vrzel in prispevali tudi k razumevanju etnogeneze slovenskega naroda. Le dovolj velika baza podatkov namreč omogoča statistično podkrepljene primerjave in objektivne interpretacije rezultatov, ki niso zgolj plod subjektivnih preferenc. Skušali bomo najti odgovor predvsem na dve vprašanji:
- ali telesna tipa, ki se v majhnem številu pojavljata na vseh poznoantičnih najdiščih (dolihokrani tip krepke telesne konstitucije ter brahikrani tip), predstavljata avtohtoni element ali pa sta predstavnika novih naseljencev,
- ali so obstoječe razlike v stopnji kariesa posledica različne »etnične pripadnosti« ali pa so indikator razlik v življenjskih okoliščinah tedanjih prebivalcev.
Poleg osnovnega cilja projekta bodo antropološke analize okostij v prihodnosti prispevale tudi k širjenju znanja in napredku v naravoslovnih disciplinah. Tudi slovenski raziskovalci so se v zadnjem času začeli ukvarjati z raziskavami vsebnosti mikroelementov ter z analizami DNA pridobljene iz kostnega tkiva, interpretacija rezultatov pa brez spremljajočih antropoloških podatkov ni mogoča.
