Projekti / Programi
Samočistilne in fotokatalitske prevleke za okoljske aplikacije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.04.00 |
Naravoslovje |
Kemija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P003 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija |
prevleke, titanov dioksid, sol-gel, nizkotemperaturna priprava, efekt samočiščenja, fotokataliza
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
13.006 |
Povzetek
Predlog tega raziskovalnega projekta zajema pripravo ter karakterizacijo samočistilnih in fotokatalitskih prevlek na osnovi titanovega dioksida, ki bi ga lahko nanesli na različne podlage (steklo, keramika, marmor, plastika). V smislu aplikacije je potrebno razviti prozorno prevleko oz. izdelek s tržno vrednostjo. V ta namen bomo uporabili že pridobljeno znanje in izkušnje na področju sol-gel priprave transparentnih tankih oksidnih plasti, ki temelji na alkoksidnih prekurzorjih in večkrat tudi na dodatku strukturnih usmerjevalcev (surfaktantov), ki jih običajno odstranimo z žganjem filmov nad 400(C. Pri tem pride do kristalizacije anatasa, ki je najbolj fotokatalitsko učinkovita TiO2 faza, do porozne nanostrukture in velike kontaktne površine, ki je pomembna za adsorpcijo organskih onesnaževal, ki jih nameravamo razgrajevati. Vendar take visoke temperature predstavljajo veliko oviro za aplikacijo in za nanos na termično neobstojne podlage, kot so npr. plastični materiali, ter tudi za steklo zaradi migracije alkalijskih ionov iz stekla v aktivni film pri visokih temparaturah, kar močno poslabša fotokatalitsko učinkovitost TiO2. Zaradi navedenega se bomo usmerili predvsem na nizkotemperaturno pripravo bodisi čistih TiO2 filmov bodisi dopiranih ali binarnih TiO2-MO2 (M = Si, Zr) filmov. Preizkusili jih bomo na laboratorijskem nivoju v smislu fotokatalitskih sposobnosti razgrajevanja organskih onesnaževal v vodi (barvila, pesticidi) za uporabo pri čiščenju odpadnih vod in pa na proizvodnem nivoju v smislu samočistilnih sposobnosti. Za slednje je s pomočjo sončne svetlobe potrebno doseči superhidrofilne površine, ki omogočajo dobro omočljivost in s tem olajšano spiranje umazanije ter fotorazgradljivost organskih onesnaževal, adsorbiranih na površino prevleke. Priprava novih prevlek bo vseskozi podprta z mikroskopsko in spektroskopsko karakterizacijo prevlek ter kromatografsko karakterizacijo razpadlih produktov.
