Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Alternativna belilna sredstva

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.14.00  Tehnika  Tekstilstvo in usnjarstvo   

Koda Veda Področje
T470  Tehnološke vede  Tekstilna tehnologija 
Ključne besede
oksidacija, beljenje, vodikov peroksid, peroksiocetna kislina, celulozna vlakna, bombaž, polimeri, depolimerizacija, aktivatorji, katalizatorji, stabilizatorji, encimi, pektinaze, katalaze, celulaze, amilaze, ekologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11411  dr. Sabina Bračko  Komunikacijska tehnologija  Raziskovalec  2005 - 2008  254 
2.  22367  dr. Lidija Černe Hočevar  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2007  57 
3.  19880  dr. Sabina Fijan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2005  425 
4.  11766  dr. Petra Eva Forte Tavčer  Tekstilstvo in usnjarstvo  Vodja  2005 - 2008  391 
5.  29378  dr. Barbara Golja  Tekstilstvo in usnjarstvo  Mladi raziskovalec  2008  60 
6.  01310  dr. Marija Gorenšek  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  298 
7.  08610  dr. Diana Gregor Svetec  Komunikacijska tehnologija  Raziskovalec  2005 - 2008  703 
8.  19706  dr. Mateja Kert  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  161 
9.  20045  dr. Petra Kovačič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2006 - 2008  43 
10.  23481  dr. Pavla Križman Lavrič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  33 
11.  24022  dr. Mirjam Leskovšek  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  76 
12.  18610  Zdenka Lindič    Tehnični sodelavec  2005 - 2007 
13.  05537  dr. Branko Neral  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  327 
14.  29877  Branka Perc  Tekstilstvo in usnjarstvo  Tehnični sodelavec  2008  16 
15.  22365  dr. Polonca Preša  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2007  31 
16.  08304  dr. Tatjana Rijavec  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  357 
17.  08393  dr. Barbara Simončič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  496 
18.  06095  dr. Sonja Šostar - Turk  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2005  843 
19.  25457  dr. Brigita Tomšič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  251 
20.  24254  dr. Urška Vrabič Brodnjak  Komunikacijska tehnologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  343 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0795  Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo  Maribor  5089638010  23.987 
2.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.784 
Povzetek
Peroksiocetna kislina (PAA) in druge perkisline so učinkovita belilna sredstva. PAA lahko uporabljamo za beljenje naravnih celuloznih vlaken. V nasprotju z vodikovim peroksidom deluje pri nizkih temperaturah in v nevtralnem do rahlo alkalnem okolju. Za čim boljše izkoriščanje PAA in doseganje visokih stopenj beline ob čim manjših poškodbah vlaken je treba poznati mehanizme in kinetiko razpada in porabe peroksiocetne kisline pri beljenju celuloznih vlaken. Spremljali bomo vpliv temperature in pH ter vpliv različnih aktivatorjev, katalizatorjev in stabilizatorjev na razprad in porabo ravnotežne PAA v prisotnosti bombažnih vlaken in v vodni raztopini PAA brez vlaken. Kot aktivatorje bomo uporabili različne alkalije, kovinske komplekse in kationske aktivatorje beljenja, kot katalizatorje različne kovinske soli in okside, predvsem železove, kot stabilizatorje pa pufrne soli in kompleksante. Beljenje z ravnotežno PAA bomo primerjali z beljenjem s PAA, ki se tvori in situ iz vodikovega peroksida in perkislinskih prekurzorjev, kot sta NOBS in TAED. Raziskali bomo možnosti razgradnje preostalih oksidantov z encimi in drugimi katalizatorji razpada. Preučili bomo možnosti uporabe PAA v kombinaciji z encimi pektinazami, amilazami in celulazami v belilno/izkuhalnih postopkih in spremljali učinke takšnih obdelav na bombažnih tkaninah. Primerjali bomo doseženo stopnjo beline, vpojnost in poškodbe na vlaknih, količino porabljene vode in energije pri obdelavi ter ekološko obremenjenost odpadnih vod s klasičnimi enokopelnimi postopki obdelave bombaža. Spremembe na vlaknih bomo spremljali vizualno z elektronskim mikroskopom, spremembe funkcionalnih skupin bomo določali s FTIR spektroskopijo, depolimerizacijo celuloze bomo merili z viskozimetrično metodo raztapljanja celuloze v cuoxamu, količino kalcija, magnezija in železa na vlaknih pa bomo določali z atomsko absorpcijsko spektroskopijo in titrimetrično. Kalcij, magnezij in železo so pokazatelji vsebnosti pektinov in drugih primesi na vlaknih, železovi in drugi kovinski kationi pa so katalizatorji razpada PAA in vodikovega peroksida.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno