Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Nadaljnja uporaba sekundarnih surovin kmetijsko-predelovalne industrije v Podravju za gojenje jedilnih in medicinskih gob

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.02.06  Tehnika  Kemijsko inženirstvo  Biokemijsko inženirstvo 

Koda Veda Področje
T360  Tehnološke vede  Biokemijska tehnologija 
T490  Tehnološke vede  Biotehnologija 
B270  Biomedicinske vede  Rastlinska ekologija 
Ključne besede
biotehnologija, bioremediacija, sekundarne surovine, kmetijsko-predelovalna industrija, jedilne in medicinske gobe, gojenje, trdno gojišče, zdravilne učinkovine.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23136  Rosvita Bedrač    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
2.  06110  dr. Marin Berovič  Biotehnologija  Raziskovalec  2005 - 2008  748 
3.  11243  dr. Štefan Čelan  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  301 
4.  14429  dr. Roman Glaser  Veterina  Raziskovalec  2005 - 2008  103 
5.  27629  dr. Andrej Gregori  Biotehnika  Mladi raziskovalec iz gospodarstva  2005 - 2008  192 
6.  21917  Dušan Komel    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
7.  24630  mag. Vida Nahberger Marčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008 
8.  12681  dr. Bojan Pahor  Varstvo okolja  Vodja  2005 - 2008  166 
9.  20043  dr. Aleksandra Pivec  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2005 - 2008  107 
10.  05248  dr. Franc Pohleven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  1.195 
11.  26507  dr. Jure Pohleven  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2005  75 
12.  20089  dr. Klavdija Rižnar  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  139 
13.  13011  Iztok Vidic  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  29 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.091 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
3.  1421  Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj  Ptuj  5844975000  432 
4.  2106  PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.o.o.  Ptuj  5141966  57 
Povzetek
V naravi imajo gobe pri presnovi organski snovi glavno, če že ne odločilno vlogo. V regiji Podravje, še posebej v njenem spodnjem delu, je kmetijsko-predelovalna industrija glavna gospodarska panoga, kjer kot stranski produkti nastajajo raznovrstni ostanki, ki sicer niso ekološko nevarni, so pa zaradi velikih količin kljub temu ekološko problematični, saj jih ni mogoče neobdelane kar prosto odlagati v okolje ali skladiščiti na deponijah (tropine grozdja in sadja, pogače od stiskanja sončničnega in bučnega olja, izjemno velike količine piščančjega in prašičjega gnoja ter drugi materiali, kot so slama, otrobi žitaric, žagovina in lesni ostanki). Znano je, da so najpomembnejši razkrojevalci nežive organske materije glive iz skupine saprofitskih gob (gniloživke). Saprofitske glive, ne samo da dobro uspevajo na odmrlem organskern substratu, ampak številne vrste obrodijo plodišča - gobe. Večina teh je užitnih, nekatera pa imajo tudi zdravilne učinke. Med tistimi, ki jih je lahko gojiti na raznolikih substratih, vključno s substrati sekundarnih surovin kmetijsko-predelovalne industrije, se v literaturi največkrat omenja goba Pleurotus ostreatus. Značilen predstavnik gob, ki so hkrati jedilne in farmacevtsko zanimive, je Agaricus Brasiliensis (brazilski šampinjon). Širok uporabni potencial glive Grifola frondosa pa se kaže v medicini, živilski industriji, ekologiji ter kozmetiki. Delo projekta bo usmerjeno na študij saprofitskih gliv, gojenih na substratih sekundarnih surovin kmetij sko-predelovalne industrije oz. v bioreaktorjih po postopkih kultivacije na trdnem gojišču in možnosti njihove nadaljnje uporabe v prehrambene in farmacevtske namene. Ustrezno bomo klasificirali vse trdne substrate iz okolja z vidika vrste, količine in lokacije v okolju. Vse ustrezne substrate bomo nato sterilizirali v avtoklavu in jih pripravili za kultivacijo z glivami bele trohnobe (družine: Ganoderm, Grifole, Tremetes versicolor, Pleurotus) in rjave trohnobe {Agaricus, Lentinus lepideus, Sparassis cispa, Piptoporus betulinus). Kultivacijo bomo izvajali na dva načina: (1) na trdnem gojišču v bioreaktorju in (2) v polietilenskih vrečah s sekundarnimi surovinami kmetijsko - predelovalne industrije (piščančji in svinjski gnoj, pogača stiskanja buč, grozne tropine, slama, lesna žagovina). Optimizirali bomo pogoje gojenja gob z namenom maksimiranja biološke učinkovitosti z uravnavanjem vlage, temperature, svetlobe in prezračevanja. Kvantitativno bomo določili vsebnost imuno stimulansov v uspešno vzgojenih farmacevtsko zanimivih glivah.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno