Projekti / Programi
Nadaljnja uporaba sekundarnih surovin kmetijsko-predelovalne industrije v Podravju za gojenje jedilnih in medicinskih gob
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.02.06 |
Tehnika |
Kemijsko inženirstvo |
Biokemijsko inženirstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
T360 |
Tehnološke vede |
Biokemijska tehnologija |
T490 |
Tehnološke vede |
Biotehnologija |
B270 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska ekologija |
biotehnologija, bioremediacija, sekundarne surovine, kmetijsko-predelovalna industrija, jedilne in medicinske gobe, gojenje, trdno gojišče, zdravilne učinkovine.
Raziskovalci (13)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
23136 |
Rosvita Bedrač |
|
Tehnični sodelavec |
2005 - 2008 |
0 |
2. |
06110 |
dr. Marin Berovič |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
748 |
3. |
11243 |
dr. Štefan Čelan |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
301 |
4. |
14429 |
dr. Roman Glaser |
Veterina |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
103 |
5. |
27629 |
dr. Andrej Gregori |
Biotehnika |
Mladi raziskovalec iz gospodarstva |
2005 - 2008 |
192 |
6. |
21917 |
Dušan Komel |
|
Tehnični sodelavec |
2005 - 2008 |
0 |
7. |
24630 |
mag. Vida Nahberger Marčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
0 |
8. |
12681 |
dr. Bojan Pahor |
Varstvo okolja |
Vodja |
2005 - 2008 |
166 |
9. |
20043 |
dr. Aleksandra Pivec |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
107 |
10. |
05248 |
dr. Franc Pohleven |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
1.195 |
11. |
26507 |
dr. Jure Pohleven |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2005 |
75 |
12. |
20089 |
dr. Klavdija Rižnar |
Kemijsko inženirstvo |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
139 |
13. |
13011 |
Iztok Vidic |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
29 |
Organizacije (4)
Povzetek
V naravi imajo gobe pri presnovi organski snovi glavno, če že ne odločilno vlogo. V regiji Podravje, še posebej v njenem spodnjem delu, je kmetijsko-predelovalna industrija glavna gospodarska panoga, kjer kot stranski produkti nastajajo raznovrstni ostanki, ki sicer niso ekološko nevarni, so pa zaradi velikih količin kljub temu ekološko problematični, saj jih ni mogoče neobdelane kar prosto odlagati v okolje ali skladiščiti na deponijah (tropine grozdja in sadja, pogače od stiskanja sončničnega in bučnega olja, izjemno velike količine piščančjega in prašičjega gnoja ter drugi materiali, kot so slama, otrobi žitaric, žagovina in lesni ostanki). Znano je, da so najpomembnejši razkrojevalci nežive organske materije glive iz skupine saprofitskih gob (gniloživke). Saprofitske glive, ne samo da dobro uspevajo na odmrlem organskern substratu, ampak številne vrste obrodijo plodišča - gobe. Večina teh je užitnih, nekatera pa imajo tudi zdravilne učinke. Med tistimi, ki jih je lahko gojiti na raznolikih substratih, vključno s substrati sekundarnih surovin kmetijsko-predelovalne industrije, se v literaturi največkrat omenja goba Pleurotus ostreatus. Značilen predstavnik gob, ki so hkrati jedilne in farmacevtsko zanimive, je Agaricus Brasiliensis (brazilski šampinjon). Širok uporabni potencial glive Grifola frondosa pa se kaže v medicini, živilski industriji, ekologiji ter kozmetiki. Delo projekta bo usmerjeno na študij saprofitskih gliv, gojenih na substratih sekundarnih surovin kmetij sko-predelovalne industrije oz. v bioreaktorjih po postopkih kultivacije na trdnem gojišču in možnosti njihove nadaljnje uporabe v prehrambene in farmacevtske namene. Ustrezno bomo klasificirali vse trdne substrate iz okolja z vidika vrste, količine in lokacije v okolju. Vse ustrezne substrate bomo nato sterilizirali v avtoklavu in jih pripravili za kultivacijo z glivami bele trohnobe (družine: Ganoderm, Grifole, Tremetes versicolor, Pleurotus) in rjave trohnobe {Agaricus, Lentinus lepideus, Sparassis cispa, Piptoporus betulinus). Kultivacijo bomo izvajali na dva načina: (1) na trdnem gojišču v bioreaktorju in (2) v polietilenskih vrečah s sekundarnimi surovinami kmetijsko - predelovalne industrije (piščančji in svinjski gnoj, pogača stiskanja buč, grozne tropine, slama, lesna žagovina). Optimizirali bomo pogoje gojenja gob z namenom maksimiranja biološke učinkovitosti z uravnavanjem vlage, temperature, svetlobe in prezračevanja. Kvantitativno bomo določili vsebnost imuno stimulansov v uspešno vzgojenih farmacevtsko zanimivih glivah.