Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Zgodnje odkrivanje pljučnega raka pri ljudeh s poklicno azbestno boleznijo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.00.00  Medicina     

Koda Veda Področje
B200  Biomedicinske vede  Citologija, onkologija, kancerologija 
T510  Tehnološke vede  Kronologija, datirne tehnike 
T152  Tehnološke vede  Kompozitni materiali 
T121  Tehnološke vede  Obdelava signalov 
Ključne besede
ZGODNJE ODKRIVANJE PLJUČNEGA RAKA, IZKAŠLJAJ, AZBESTNA BOLEZEN, PREKANCEROZE, KVANTITATIVNA CITOMETRIJA      
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05299  mag. Niko Arnerić  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2007 - 2008  136 
2.  27635  Bernarda Bregar    Tehnični sodelavec  2006 - 2008 
3.  05279  mag. Rajko Črnivec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2007 - 2008  81 
4.  13165  Boris Devčič  Onkologija  Raziskovalec  2005 - 2008 
5.  12218  dr. Metoda Dodič Fikfak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2007 - 2008  1.231 
6.  23759  dr. Alenka Franko  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2007 - 2008  386 
7.  02561  dr. Đani Juričić  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2008  414 
8.  27634  Margita Markovič    Tehnični sodelavec  2006 - 2008 
9.  27633  Jože Matjašec    Tehnični sodelavec  2006 - 2008 
10.  11154  mag. Barbara Salobir  Srce in ožilje  Raziskovalec  2005 - 2006  59 
11.  12541  dr. Barbara Salobir  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2007 - 2008  256 
12.  24108  Marija Špelič    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
13.  06661  dr. Marjeta Terčelj Zorman  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2005 - 2008  414 
14.  15779  mag. Matjaž Turel  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2005 - 2008  165 
15.  12342  dr. Damir Vrančić  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2008  341 
16.  24790  dr. Petra Zupet  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2007  194 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.961 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.953 
Povzetek
Uvod: Pljučni rak je najpogostejša rakava bolezen v Sloveniji in tudi v svetu. Pojavnost raste in je leta 1998 predstavljala 19% vseh rakavih bolezni. Približno 85% bolnikov s pljučnim rakom umre za to boleznijo. V zadnjih 25 letih se preživetje bolnikov ni izboljšalo. Za uspešno zdravljenje je ključnega pomena zgodnje odkritje tumorja. Preživetje bolnikov je lahko več kot 60%, če je tumor odkrit v I. stadiju. Raziskave so pokazale, da je bilo v Sloveniji v letih med 1960 do 1995 80% vseh delavcev v azbestni industriji kadilcev. Ker je bila proizvodnja z azbestom v Sloveniji prepovedana konec leta 1996 in ker je po raziskavah latentna doba za razvoj pljučnega raka in mezoteljoma med azbestnimi delavci okoli 27 let, pričakujemo, da bo največ ljudi zbolelo za pljučnim rakom povzročenim zaradi izpostavljenosti azbestu in kajenju okrog leta 2025 do 2030. Prvi poskusi zgodnjega odkrivanja raka s kombinacijo rentgenograma prsnega koša v dveh projekcijah in pregledovanjem izkašljajev s klasično citologijo so se izkazali za neuspešne. Prva metoda ima namreč nizko specifičnost, medtem ko je pomanjkljivost druge metode nizka občutljivost: • Računalniška tomografija ima izredno visoko občutljivost, vendar nizko specifičnost, kar pomeni veliko število lažno pozitivnih rezultatov. • Nova metoda kvantitativna citometrija temelji na avtomatiziranem merjenju jedrnih sprememb na videz zdravih celic, ki so v bližini prekanceroz in začetnega raka na pljučih ter porebernici in prikaže stopnjo verjetnosti, da je pri preiskovancu prisoten začetni pljučni rak. • Bronhoskopija z belo in fluorescentno svetlobo sta izboljšali senzitivnost in specifičnost odkrivanja prekanceroz na bronhialni sluznici, vendar še vedno v tolikšni meri, da so narejene še nepotrebne biopsije Glavni cilji raziskave so: Primarni cilj tega projekta je, se razvije takšna skrining metoda za zgodnje odkrivanje raka na pljučih, da bo bolj zgodaj odrktila bolezen v začetnem stadiju, predvsem pri tistih z visokim tveganjem zanjo kot so poklicna azbestna bolezen pljuč in hkrati še kadilci. • Primarni cilj raziskave je razviti nove diagnostične metode za zgodnejše odkrivanje raka na pljučih pri ljudeh s profesionalno azbestno boleznijo in profesionalno izpostavljenih azbestnemu prahu; • uvesti nove tehnologije kot je skrining metoda za razvoj pljučnega raka pri zelo visoko rizičnih skupinah; • izdelati algoritem za boljše spremljanje zdravstvenega stanja poklicno izpostavljenih azbestnemu prahu na delovnem mestu in; • izdelati način obravnave prenesti na primarno raven zdravstvene oskrbe. Metode dela: Tip študije je prospektivna kohortna študija. Opazovana populacija so vsi preiskovanci pri katerih je bila ugotovljena poklicna azbestna bolezen pljuč ali pa so v postopku verifikacije poklicne bolezni. Kohorta bo obravnavana od leta 2005 do 2008, od 2009 do 2025 leta pa bo spremljana v osnovnem zdravstvenem varstvu na primarnem nivoju. Laboratorijske analize: Analiza izkašljaja in brisa bukalne sluznice po klasični citologiji in po avtomatizirani kvantitativni citometriji (Papanicoulau, AQC) ter endoskopski pregled bronhialne sluznice pri bolnikih z visokim sumom na prekancerozo ali zgodnjim pljučnim rakom in to z bronhoskopijo z belo in s fluorescentno svetlobo ter spektralno brohoskopijo. Vse s spektrografsko bronhoskopijo odvzete biopsije bodo pregledane s pomočjo klasične in avtomatizirane kvantitativne citometrije in patologije z namenom zmanjšanja subjektivnosti klasifikacije zgodnjih lezij in zmanjšanja števila nepotrebnih biopsij. Iz registra poklicnih azbestnih bolezni bomo pridobili podatke o kumulativni izpostavljenosti azbestnemu prahu na delovnem mestu, o kajenju, socialnem statusu, starosti in spolu. Statistične metode: Uporabljena bo multivariantna analiza. Računano bo relativno tveganje za pojav pljučnega raka glede na dobljene rezultate klasične in kvantitativne citometrije, kumulativne doze ekspozicije, vključeni pa bodo po...
Pomen za razvoj znanosti
Identifikacija prekanceroz in začetnih oblik pljučnega raka kot novega raziskovalnega področja je pomembna zaradi zgodnejšega zdravljenja z boljšim preživetjem. Do sedaj še ni dovolj raziskan način diagnostike, metode in zdravljenja prekanceroz na bronhialni sluznici, prav tako ni izdelan algoritem za zgodnje odkrivanje pljučnega raka pri bolnikih z visokim tveganjem zanj kot je že uveden pri nekaterih drugih rakih. Znanstveni dosežek je v tem, da smo z novo tehniko avtomatizirane kvantitativne citometrije (AQC) za pljuča ugotovili, da se ta metoda ni tako dobro izkazala kot se je pričakovalo v začetku in kot pri nekaterih drugih rakih. Pri endoskopski preiskavi zlasti spremembe na bronhialni sluznici - prekanceroze, ki s precejšnjo verjetnostjo vodijo v raka pa hitreje opazimo s spektralno in fluorescentno bronhoskopijo, vendar je njena specifičnost zelo nizka in zato zaenkrat vodi v še dokaj veliko število nepotrebnih biopsij. Daje pa ta metoda možnost boljšega spremljanja prekanceroz v bronhialni sluznici, ki se do sedaj z bronhoskopijo z belo svelobo ni dalo.
Pomen za razvoj Slovenije
Preventiva in obravnava bolnikov z visokim tveganjem za pljučnega raka, predvsem bolnikov z azbestozo, naj bi bila tudi del programa za zgodnje odkrivanja pljučnega raka, uspešnejšega zdravljenja, hitrejše rehabilitacije in hitrejše vračanje bolnika v delovni proces oziroma ohranjanje neodvisnosti od pomoči in nege drugega.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno