Projekti / Programi
Preprečevanje ishemičnih dogodkov pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo - laboratorijski kazalci ishemičnih zapletov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B530 |
Biomedicinske vede |
Srce in obtočila |
ateroskleroza, periferna arterijska bolezen, srčnožilni zaplet, dejavniki tveganja, kazalci aktivirane koagulacije, adhezijske molekule, kazalci vnetja, genetski polimorfizmi
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Periferna arterijska bolezen (PAB), ki jo objektivno potrdimo z znižanim gleženjskim indeksom, je znanilec povečane umrljivosti zaradi srčnega infarkta in možganske kapi. Raziskave opisujejo 2 do 3-krat večjo smrtnost bolnikov s PAB v primerjavi z vrstniki brez znižanega gleženskega indeksa, tako da je znašala umrljivost bolnikov z napredovalo PAB v 5 letih približno 30 %. Dejavniki tveganja so za PAB enaki kot za koronarno bolezen, kjer pojasnijo večino tveganja za nastanek srčnega infarkta. Napovedna vrednost hemostatskih in vnetnih kazalcev pri bolnikih s PAB ni dobro raziskana.
Raziskava je zasnovana kot prospektivna primerjalna študija bolnikov s PAB in kontrolnih preiskovancev brez PAB, ki bodo deležni optimalnega preprečevanja srčnožilnih zapletov po veljavnih evropskih priporočilih. Kot primarni končni dogodek v raziskavi bomo vrednotili srčni infarkt, ishemično možgansko kap in smrt zaradi srčnožilnega vzroka. Kot sekundarni končni dogodek v raziskavi bomo vrednotili potrebo po revaskularizacijskem posegu na žilju spodnjih udov, koronarnih arterij, karotidnih arterij in potrebo po operativnem ali endovaskularnem zdravljenju anevrizme abdominalne aorte. V raziskavo namervamo vključiti vsaj 1000 bolnikov z znižanim gleženjskim indeksom (< 0,9) in enako število preiskovancev enake starosti in spola z normalno vrednostjo gleženjskega indeksa (0,91 – 1,30). Vsem preiskovancem bomo ob vključitvi zableležili osebno in družinsko anamnezo, izmerili antropometrične podatke, opravili klinični pregled. Poleg osnovnih laboratorijskih preiskav bomo odvzeli krvi za hemostatske in vnetne kazalce (fibrinogen, D-dimer, C-reaktivni protein, P-selektin, VCAM-1 in polimorfizmi v genih za trombocitne receptorje). Pri vseh vključenih preiskovancih bomo beležili končne dogodke.
Pričakujemo, da bomo z raziskavo potrditi hipotezi, da so srčnožilni zapleti pri bolnikih s PAB kljub priporočenim ukrepom preventive aterotrombotičnih dogodkov pogostejši kot pri kontrolni skupini preiskovancev z normalnim gleženjskim indeksom in da so hemostatski in vnetni kazalci napovedni dejavnik za srčno-žilne zaplete pri bolnikih s PAB.
