Projekti / Programi
Vpeljava plazemske tehnike za doseganje večje reaktivnosti celuloznih vlaken
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.04.00 |
Tehnika |
Materiali |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T470 |
Tehnološke vede |
Tekstilna tehnologija |
regenerirana celulozna vlakna, alkalno pranje, beljenje, luženje, kisikova plazma, dušikova plazma, tenziometrija, kompleksometrična titracija, potenciometrična titracija
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19268 |
dr. Zdenka Peršin Fratnik |
Materiali |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
226 |
| 2. |
07814 |
dr. Karin Stana Kleinschek |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Vodja |
2005 - 2007 |
1.121 |
Organizacije (1)
Povzetek
Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja komponent tekoče faze. Regenerirana celulozna vlakna spadajo med bolj hidrofilne materiale, vendar je za doseganje boljše reaktivnosti oziroma boljših sorpcijskih lastnosti, ki je izrednega pomena v nadaljnjih fazah plemenitenja, vlakna običajno potrebno predobdelati. Standardni plemenitilni postopki povzročijo poleg kemično-tehnoloških učinkov, mehansko-tehnoloških učinkov tudi ekološko oporečnost odpadnih voda. Zaradi nujnosti izpolnjevanja evropskih ekoloških predpisov, bi bilo smiselno reaktivnost vlaken povečati z uporabo plazemske tehnike, ki je ekološko bolj sprejemljiva alternativa standardnim kemijskim plemenitilnim postopkom ali pa lahko predstavlja del takšne obdelave. Uporaba plazemske tehnike na področju vlaken je še v povojih, zato bi uvajanje omenjene tehnike na področje orientiranih polimerov predstavljalo pomembno tehnološko novost. V ta namen bomo najprej napravili sistematično raziskavo in analizo vplivov pogojev obdelave v plazmi na površinske, kakor tudi na uporabne lastnosti vlaken. Nato bomo raziskali ali daje obdelava s plazmo zraven ekološke sprejemljivosti tudi zadovoljive rezultate glede reaktivnosti vlaken. Reaktivnost vlaken se odraža v spremembi površinske proste energije vlaken in igra pomembno vlogo tako v procesih omočenja kot tudi v nadaljnjih procesih plemenitenja, saj služi kot indikator »narave« površine polimernih materialov. V ta namen se bo uporabila merilna tehnika – tenziometrija, ki na področju vlaknotvornih polimerov predstavlja naš izviren pristop ocenjevanja reaktivnosti vlaken. Naš doprinos pri analizi reaktivnosti različno površinsko obdelanih vlaken bo izbrati primerno serijo testnih topil na osnovi katerih bodo izmerjeni stični koti med le-temi in vlakni ter izdelati ustrezno teorijo in matematični postopek izračuna površinske proste energije. Natančneje bomo opredelili tudi kislo-bazičen značaj vlaken ter naredili primerjavo med vsebnostjo kislih skupin določenih s titracijskimi metodami in kislo-bazičnim značajem vlaken opredeljenim s tenziometrijo. Glavni cilj projekta bo na osnovi izvedenih meritev, analiz in izpeljanih teorij, definirati postopke ter priporočila za uporabo plazme kot sodobnega, ekološko sprejemljivejšega postopka predobdelave tekstilnih vlaken.
