Projekti / Programi
Spremljanje trajnostne konkurenčnosti ter razvoj monitoringa na področju posameznih politik
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.03 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Management |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| S186 |
Družboslovje |
Mednarodna trgovina |
| S188 |
Družboslovje |
Razvojna ekonomika |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| S190 |
Družboslovje |
Vodenje podjetij |
| S214 |
Družboslovje |
Družbene spremembe, teorija socialnega dela |
| T140 |
Tehnološke vede |
Energijske raziskave |
nacionalna konkurenčnost, trajnostni razvoj, lizbonska strategija, sistem indikatorjev
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19650 |
dr. Art Kovačič |
Družboslovje |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
133 |
| 2. |
09110 |
dr. Boris Majcen |
Ekonomija |
Vodja |
2005 - 2007 |
484 |
Organizacije (1)
Povzetek
V osemdesetih letih je veliko poslovnežev, politikov in raziskovalcev spoznalo pomen mednarodne konkurenčnosti za gospodarsko rast in življenjski standard. V tem času je prišlo do hitrih tehnoloških sprememb, povečane mobilnosti proizvodnih virov ter naraščajočih strukturnih problemov industrializiranih ekonomij, kar je postavilo pod vprašaj tradicionalne ekonomske teorije. Prosperiteta države zavisi od sposobnosti ustvarjanja ali privabljanja gospodarskih aktivnosti, ki so zmožne povečati standard prebivalstva. Slovensko dohitevanje EU v luči blagostanja in gospodarske rasti je povezano z uvajanjem novih tehnologij in znanj ter z ustvarjanjem trajnostne ekonomije. Analitično spremljanje nacionalne konkurenčnosti po posameznih determinantah je poleg njenega programiranja ena izmed sestavin ciklusa ekonomskih politik. Visoka nacionalna konkurenčnost ni le rezultat podjetniških sposobnosti, ampak tudi usmerjenih in premišljenih vladnih oz. regionalnih politik.
Slovenija po vstopu v EU potrebuje novejše pristope spremljanja nacionalne konkurenčnosti in usmerjanja posameznih politik. Le-te naj se oblikujejo tako, da bo pospešena konvergenca k EU, tako na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju. To je tudi temeljni cilj raziskave, ki se pokriva s ciljem iz razpisa, t.j. spremljanje nacionalne konkurenčnosti ter spremljanje učinkov in usmerjanje politike uravnoteženega razvoja ter razvoj monitoringa na področjih posameznih politik. S tem posegam tudi na usmeritve SGRS in DRP do leta 2006. V teh dokumentih je kot eden ključnih razvojnih problemov izpostavljena nezadostna konkurenčnost slovenskega gospodarstva z vidika procesov globalizacije in razširitve EU. To se kaže na različne načine, od prevelikega deleža tradicionalnih industrij v gospodarski strukturi, nizke dodane vrednosti na zaposlenega, nizkega deleža izvoza visoko-tehnoloških izdelkov, do neustreznega institucionalnega okvirja za razvoj sodobnega podjetništva. Za zagotavljanje stabilnega razvoja države v prihodnjem srednjeročnem obdobju je potreben vsebinski razmik v razvojni politiki, ki bo nadgradil dosedanje osredotočanje na makroekonomsko stabilizacijo, tranzicijske reforme in oblikovanje institucionalnega okvirja tržnega gospodarstva skladno s pravili Evropske unije.
Danes sta koncepta konkurenčnosti in trajnostnega razvoja legitimna osnova za postavljanje vladnih politik. Bogate države so zaskrbljene zaradi možnosti izgube gospodarskega vodstva, ne samo v primerjavi z drugimi bogatimi državami, ampak tudi v primerjavi z novimi industrializiranimi konkurenti, ki imajo nižje cene. Po drugi strani pa se npr. nove članice EU ukvarjajo z možnostmi dohitevanja naprednih gospodarstev pri novih tehnologijah in znanju. Razvojni nivo države vse bolj zavisi od sprejemanja pravilnih strategij in politik tako na podjetniški kot na nacionalni ravni. Materialni standard in kvaliteta življenja se lahko povečujeta samo če ustvarjamo nova in boljša znanja, dosegamo višjo produktivnost ter s tem ekonomijo višjih plač. Večina vlad resno spremlja uvrstitve svoje države na mednarodnih lestvicah nacionalne konkurenčnosti (WEF in IMD). Letna poročila konkurenčnosti so podlaga za oblikovanje razvojne strategije ter za uravnavanje politike trajnostnega (uravnoteženega) razvoja. V zadnji strategiji razvoja kot v poročilu o razvoju je razvidno, da sistemi indikatorjev postajajo pomembno orodje za monitoring razvojnih politik.
