Projekti / Programi
Vzgoja rodovitnejše sorte pašnega tipa trpežne ljuljke
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
| B225 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska genetika |
trpežna ljuljka/žlahtnjenje/pridelek/razvojne faze
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
02936 |
dr. Jure Čop |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
257 |
| 2. |
17790 |
Jože Godeša |
|
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
11 |
| 3. |
17791 |
Marjanca Jamnik |
|
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
17 |
| 4. |
00532 |
dr. Jože Korošec |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
1998 - 1999 |
357 |
Povzetek
V Ljubljani in Vinjolah smo postavili 1997 dva poskusa s preizkušanjem štirih B rodov trpežne ljuljke in kontrolnih sort ''Naki'' (pašni tip), in ''Ilirka'' (košni tip). Vzgojiti želimo sorto pašnega tipa trpežne ljuljke, pri kateri bodo rastline čim dlje v vegetativni razvojni fazi (do faze začetka bilčenja). S tem bi podaljšali čas paše pa tudi košnje. V tem času ima rastlina optimalno hranilno vrednost in jo živina najraje je. Z nastopom generativnih faz (bilčenje, latenje, cvetenje) pa se ta hitro zmanjša. Pri naši sedanji sorti ''Ilirka'' traja faza razraščanja približno teden dni.
V prvem letu preizkušanja je s pridelkom dveh košenj 7,22 t SS/ha statistično značilno boljši od drugih rodov in kontrole BR 1. Kosili smo vsake štiri tedne (imitacija paše) in ugotovili 56 % rastlin s samimi listi, le 3,5 % rastlin pa je že začelo latiti. Kontrolni sorti sta bili po listnatosti enakovredni (57 % rastlin z listi in 4,3 % rastlin v začetku latenja), vendar je bil pridelek značilno manjši od BR 1. Po pridelku mu je enakovreden še BR 3, vendar po vsaki košnji rastline prehitro latijo (36,75 % rastlin v fazi listov in 18,26 % rastlin v fazi latenja). Pri BR 2 je bilo tudi ugodno razmerje med listi in stebli, vendar pridelek ni bil statistično značilno večji od ostalih. V Ljubljani ni noben rod cvetel pri košnji vsake 4 tedne, v Vinjolah pa je povprečno kar 9,54 % rastlin že cvetelo ob prvih treh košnjah.
