Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Značilnosti območja stacionarnega stanja pri dolgotrajnem naporu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
S273  Družboslovje  Telesna kultura, motorično učenje, šport 
B470  Biomedicinske vede  Fiziologija 
Ključne besede
Značilnosti Območja stacionarnega stanja pri dolgotrajnem naporu
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  01727  mag. Franc Kandare  Srce in ožilje  Raziskovalec  1998 - 1999  101 
2.  02735  dr. Anton Koren  Nevrobiologija  Raziskovalec  1998 - 1999  75 
3.  03449  dr. Mirjam Lasan  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  1997 - 1999  279 
4.  09808  dr. Jurij Šorli  Srce in ožilje  Raziskovalec  1998 - 1999  354 
5.  06162  dr. Anton Ušaj  Vzgoja in izobraževanje  Vodja  1998 - 1999  372 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  47.545 
2.  0587  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport  Ljubljana  1627040  19.070 
3.  1613  Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik  Golnik  1190997  7.019 
Povzetek
Dolgotrajni napor je mogoče hipotetično definirati v treh območjih intenzivnosti. Najnižjem, aerobnem območju, kjer je mogoče opaziti samo majhno, začetno povečanje vsebnosti laktata v krvi (ŠLAĆ) , ki mu sledi hitrejše ali počasnejše zmanjšanje proti vrednostim v mirovanju. Območje srednje intenzivnosti ali spodnje aerobno-anaerobno območje ki ga predstavlja stacionarno stanje za laktat. Začetno povečanje ŠLAĆ je bolj izraženo, temu pa sledijo stacionarne vrednosti. Območje višje intenzivnosti ali zgornje aerobno-anaerobno območje, kjer se začetno izraženo povečanje ŠLAĆ sicer nadaljuje, toda z zmanjšano intenzivnostjo, ki pa običajno povzroča acidozo. Omenjena tri značilna hipotetična območja bi lahko omogočala definiranje Območja stacionarnega stanja (OSS), kar je prvi cilj naloge. Ker povečana vsebnost ŠLAĆ spreminja acido-bazno in elektrolitsko ravnovesje v krvi, nas zanima ali tovrstni kazalci odražajo sliko sprememb ŠLAĆ. Le ta predvidoma ni preprosta posledica sprememb ŠLAĆ. Tako pH krvi ni posledica samo ŠLAĆ, temveč tudi učinka pljučne ventilacije, ki preko bikarbonatnega sistema (Pco2, HCO3) učinkuje kot pufer. Pljučna ventilacija je kompleksno uravnavana, tako da lahko predvidevamo različno spreminjanje pH in ŠLAĆ. Tudi spreminjanje vsebnosti elektrolitov, od katerih je en ŠLAĆ, ne poteka preprosto, saj se njihova vsebnost uravnava v skladu z mirovnim potencialom mišice in/ali elektro-nevtralnostjo. Torej je druga naloga ugotoviti značilnosti omenjenih sprememeb. Zadnji, tretji cilj, je ugotoviti ali posamezna značilna OSS, v kolikor obstajajo, kažejo kakršno koli medsebojno povezanost ali odvisnost. Ker bo raziskovanje potekalo na različno vzdržljivih posameznikih, želimo ugotoviti kako se bolj in manj vzdržljivi razlikujejo med seboj. Pri tem predpostavljamo, da je uspešnost ohranjanja stacionarnega stanja večja pri bolj vzdržljivih, če jih primerjamo pri obremenitvah. Ker ne poznamo medsebojnih zvez med morebitnimi območji pa ne moremo predvidevat razlik pri enakem naporu ali relativni obremenitvi.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno