Projekti / Programi
Permsko-triasna meja kot posledica globalne katastrofe in paleontološki dokazi zanjo v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.02 |
Naravoslovje |
Geologija |
Paleontologija in biostratigrafija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P450 |
Naravoslovno-matematične vede |
Stratigrafija |
| B330 |
Biomedicinske vede |
Paleozoologija, filogeneza |
globalni geološki dogodki, meja perm-trias, biostratigrafija, idrijsko-žirovsko ozemlje, Slovenija
Raziskovalci (3)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
11.240 |
Povzetek
Težišče predlaganega projekta je osredotočeno na raziskave zgornjepaleozojskega-spodnjemezozojskega intervala. Ta predstavlja enega od ključnih obdobij v zgodovini Zemlje, saj vključuje zapise o nekaterih najpomembnejših globalnih dogodkih v geološki zgodovini kot so masovno izumiranje, sprememba klime in morske gladine, vulkanska aktivnost, koncentracija atmosferskega CO2 in sprememba biodiverzitete. Čeprav je bila ta problematika predmet intenzivnih raziskav v preteklem desetletju, so bili rezultati pogosto nasprotujoči. Iz tega razloga je potreben sodoben pristop v raziskovanju z uporabo novih kriterijev predloženih s strani mednarodnih podkomisij za stratigrafske raziskave (SPS in STS), ki predstavljajo okvir nekaterih mednarodnih geoloških projektov (IGCP 467), v katerem so vključeni raziskovalci predlaganega projekta. Nove raziskave na prostoru Tetide terjajo uporabo tistih podatkov, ki predstavljajo splošno priznane korelacijske elemente v bio-, krono- in litostratigrafskem smislu. Za dosego takšnega cilja je potreben multidisciplinaren pristop. Raziskave bodo imele poudarek na konodontni biostratigrafiji in litofacialni analizi sedimentacijskega okolja v obdobju permsko-triasnega intervala. Primerjalna analiza paleozojskih in mezozojskih področij Zunanjih Dinaridov, ki zajema tudi področje Slovenije in Hrvaške, bo temeljila na globalnih primerjalnih elementih. Posebna pozornost bo posvečena biostratigrafiji in faciesom vezanih na mejo perm-trias. Na osnovi novo določenih primerjalnih elementov bo mogoča natančna bio-, lito- in kronostratigrafska določitev faciesa, kar predstavlja osnovo za razumevanje evolucije Tetidinega prostora na meji paleozoik-mezozoik.
Pomen za razvoj znanosti
Zgornjepermska katastrofa predstavlja enega od najbolj usodnih dogodkov v zemeljski zgodovini, v kateri je po nekaterih podatkih izumrlo kar 95% vrst, ki so tedaj naseljevale Zemljo. Študij permsko-triasnega intervala je trenutno ena od najaktualnejših usmeritev številnih raziskovalnih skupin v državah, kjer so razvite plasti tega obdobja. Iskanje in dokazovanje vseh pomembnejših globalnih dogodkov je doslej v veliki meri temeljilo na geokemičnih metodah in čeprav so ti dogodki povzročili v prvi vrsti velike biološke spremembe, je bilo paleontološko dokazovanje večinoma v podrejenem položaju. Na osnovi fosilnih združb je bil pred nedavnim v profilu Meishan D na Kitajskem natančno paleontološko in biostratigrafsko definiran permsko-triasni interval, samo mejo pa označuje prvi pojav konodontnega elementa Hindeodus parvus. Odločitev o permsko-triasni meji so leta 2001 sprejele vse ustrezne mednarodne institucije (Yin et al. 2001).
Vključitev raziskovalcev v IGCP projekt predstavlja nujno aktivnost, brez katere ne bi bilo mogoče komunicirati z drugimi raziskovalnimi skupinami v svetu in jim sproti posredovati lastne raziskovalne rezultate (Kolar-Jurkovšek et al. 2006, Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek 2007; Kolar-Jurkovšek et al. 2010). Zaradi aktualnosti permsko-triasne problematike smo raziskave v okviru bilateralne sodelave razširili še na ozemlje Hrvaške in Srbije, kjer se s podobno problematiko že ukvarja nekaj tujih raziskovalnih skupin (Aljinović et al. 2005, 2006; Jelaska et al. 2003; Sudar et al. 2007; Nestell et al. 2009; Crasquin et al. - v tisku).
Cilj projekta je definiranje faciesa, ki časovno pripada mejnemu intervalu med permom in triasom s pomočjo lito-, bio- in kronostratigrafskih korelativnih elementov. Pri izvedbi projekta so uporabljene multidisciplinarne metode, kot so paleontološke, litostratigrafske in biostratigrafske, z namenom razrešiti ključne probleme potrebne za razumevanje permsko-triasnega sedimentnega kompleksa širšega prostora Tetide. Na osnovi primerjalnih elementov (bio-, lito- in kronostratigrafskih kriterijev) je mogoče definirati dogodke vezane za permsko-triasni interval in opraviti paleobiološko, paleogeografsko, paleoekološko interpretacijo. S tem pa je mogoča tudi korelacija permskih in triasnih plasti Zunanjih Dinaridov Slovenije in Hrvaške s širšim prostorom zahodne Tetide.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosedanje biostratigrafske raziskave, ki vključujejo tudi paleontološko analizo konodontov in spremljevalno mikrofavno, so v Sloveniji zajele le mlajši del spodnjega triasa (olenekij). Konodotna združba v večini znanih raziskanih nahajališč pripada coni obliqua, ki je smithijske starosti (Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek 1995, 1996, 2001). Predmet tega projekta je natančno raziskati mejne permsko-triasne in indijske plasti. Z uvedbo in prilagoditvijo novejših paleontoloških metod bo mogoče dobiti natančnejši vpogled v življenje in njegovo okolje v času permsko-triasnega intervala.
Naše raziskave v Sloveniji in drugod v Dinaridih potekajo kot del svetovno usmerjenih paleontoloških raziskav in so že v prejšnji fazi dale pozitivne rezultate. Predhodne raziskave na Žirovskem ozemlju in Gorskem Kotarju kažejo, da bo odslej mogoče dokazovati permsko-triasno mejo tudi s konodotnimi elementi, ki so ključnega pomena ob raziskavah permsko-triasnega izumiranja (Aljinović et al. 2005, 2006, Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek 2007). Raziskave so bile usmerjene kot mustidisciplinarno reševanje bio-, krono- in litostratigrafske problematike z medsebojnim sodelovanjem raziskovalcev tega projekta na področju Dinaridov. Rezultat raziskav je biostratigrafski dokaz najstarejših spodnjetriasnih plasti v Gorskem Kotarju na osnovi pojavljanja konodontne vrste Hindeodus parvus.
Znanstveno raziskovalne metode projekta izhajajo iz opredelitev paleontologije in stratigrafije, ki predstavljata osnovo geologije kot ene od temeljnjih naravoslovnih ved. S paleontološkimi raziskavami permsko-triasnega intervala je mogoče dopolniti podatke o bioconah ter o prisotnosti in kronostratigrafski razširjenosti fosilnih vrst. S pomočjo mikrofosilne vsebine je mogoče ugotoviti časovni razpon posameznih zgornjepermskih in spodnjetriasnih formacij v Sloveniji in interpretirati paleogeografske in paleoekološke razmere v času njihovega nastanka. Naš namen je paleontološko definirati sistemsko mejo med permom in triasom na osnovi konodontnega elementa Hindeodus parvus po veljanih mednarodnih kriterijih (Yin et al 2001) ter proučiti populacijo Hindeodus-Isarcicella v Dinaridih, hkrati pa dopolniti filogenijo tega niza. Glede na zelo pomemben paleogeografski položaj našega ozemlja v obdobju med permom in triasom in zaradi številnih pobud iz tujine smo s testnimi raziskavami v Sloveniji prvič paleontološko dokazali permsko-triasno mejo na osnovi konodontov (Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 2007: First record of Hindeodus–Isarcicella population in Lower Triassic of Slovenia. Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol.).
Projekt predstavlja del temeljnih geoloških raziskav nacionalnega ozemlja, ki jih raziskovalna skupina izvaja že daljše obdobje, saj na njih temeljijo vse druge geološke raziskave (regionalna geologija, strukturna geologija, sedimentologija, paleooekologija, paleogeografija itd.). Profili, ki smo jih v zadnjih letih testno preiskali na Idrijsko-žirovskem ozemlju nudijo številne odgovore zlasti na nivoju paleobiotskih sprememb. Prvič dokazana najdba konodota Hindeodus parvus v Sloveniji ter vzporedno razbohotenje gastropodne in ostrakodne favne tik nad permsko-triasno mejo postavljajo naš geološki prostor med zanimivejša ozemlja v Evropi s številnimi možnostmi študija tega geološkega fenomena. Zato nekatere tipične profile vključno z njihovo paleontološko vsebino upravičeno prištevamo k zelo pomembnimi naravni dediščini Republike Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
