Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Model za predstavitev znanja o življenjskih situacijah v okviru E-uprave

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.05  Tehnika  Računalništvo in informatika  Informacijski sistemi - programska oprema 

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 
Ključne besede
predstavitev znanja, ontologija, e-uprava, življenjska situacija, semantični web
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24047  Domen Cukjati  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Mladi raziskovalec  2007  26 
2.  20936  dr. Mitja Dečman  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2008 - 2009  318 
3.  30813  dr. Nuša Erman  Matematika  Mladi raziskovalec  2009  76 
4.  28239  dr. Tina Jukić  Upravne in organizacijske vede  Mladi raziskovalec  2007 - 2009  158 
5.  19102  mag. Mateja Kunstelj  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2007 - 2009  114 
6.  19593  mag. Anamarija Leben  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2007 - 2009  107 
7.  16302  dr. Ljupčo Todorovski  Računalništvo in informatika  Vodja  2007 - 2009  443 
8.  02262  dr. Mirko Vintar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2007 - 2009  419 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo  Ljubljana  1627163  8.784 
Povzetek
Pojem življenjska situacija (ŽS, angl. life-event) se nanaša na skupek storitev javne uprave, ki jih potrebuje občan v določenem življenjskem obdobju ali situaciji, kot so na primer poroka ali upokojitev. Problem modeliranja življenjske situacije je izdelava formalnega opisa le-te, ki omogoča enostavno identifikacijo občana s konkretno življenjsko situacijo, določa upravne storitve in procese, nujno potrebne za njeno razreševanje, ter določa, katere druge življenjske situacije občana lahko vplivajo na njeno razreševanje. Gradnja formalnih modelov življenjskih situacij je zato zapleten proces, ki zahteva poznavanje vseh podrobnosti postopkovnega izvajanja vseh konkretnih storitev javne uprave, ki jih življenjska situacija zajame. Ena od ključnih slabosti dosedanjega razvoja e-storitev uprave, ki bi jo želeli s predlagano raziskavo preseči je, da še ne obstaja nek poenoten formalizem za predstavitev ŽS, zato se vsaka storitev razvija od začetka, na novo in brez uporabe znanja, ki je zbrano v že razvitih e-storitvah. V okviru projekta bomo zato razvili model za predstavitev znanja s področja življenjskih situacij in z njimi povezanimi storitvami javne uprave, ki bo omogočil formalni, poenoten in večnamenski zapis modelov življenjskih situacij. Po eni strani bo tak model predstavitve znanja, podprt z ustreznim uporabniškim vmesnikom, uporabnikom omogočal veliko hitrejše in natančnejše iskanje ustreznih upravnih storitev v konkretni življenjski situaciji. Po drugi strani pa bo razvijalcem v veliko pomoč pri razvoju novih e-storitev, saj bo omogočal poenoten pristop k razvoju, večkratno uporabnost že formaliziranega znanja o ŽS in objektni pristop k razvoju e-rešitev. Na koncu bomo razvili prototip semantičnega iskalnika po prostoru ŽS v slovenski upravi, s katerim bomo preizkusili uporabnost razvitega modela.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave, ki jih izvajamo v tem projektu, so pomembne za razvoj dveh znanstvenih disciplin. Najprej prispevajo k primarni znanstveni disciplini računalništva in informatike ter informacijskih tehnologij, ali bolj specifično na področju e-uprave, oziroma uporabe informacijskih sistemov v javni upravi. Projekt premika meje trenutnih raziskav na nakaj pomembnih točkah. Najprej, razviti formalizem za modeliranje življenjskih situacij odpravlja eno ključnih slabosti obstoječih pristopov k razvoju e-storitev v javni upravi, ki predpostavljajo razvoj in implementacijo vsake e-storitve posebej brez možnosti ponovne uporabe že modeliranih storitev in življenjskih situacij. Formalizem omogoča modeliranje ŽS z delotoki (angl. workflows), ki potem omogočajo uporabo standardnih algoritmov in programskih rešitev za upravljanje delotokov pri implementaciji portalov. Delotoki tudi omogočajo integracijo različnih specifičnih okoliščin državljana v model življenjske situacije in s tem omogoča tudi poosebljanje ponujenih e-storitev potrebam in interesom posameznika. To je pomembna lastnost razvitega formalizma, saj na ta način ponuja poenoten metodološki pristop k dvema perečima problemoma na področju e-uprave (in bolj splošno e-poslovanja): združevanje in zagotavljanje medobratovalnosti e-storitev po eni in njihovega poosebljanja po drugi strani. Nadalje, razviti referenčni modeli in ontologija življenjskih situacij omogočata poenoteno predstavitev in trajno shranjevanje znanja o posameznih upravnih storitvah in življenjskih situacijah. Tako shranjeno znanje zelo skrajša čas, ki je potreben za modeliranje novih storitev in življenjskih situacij, saj omogoča večkratno uporabo že formaliziranega znanja. Knjižnica razvitih modelov omogoča modularni pristop k razvoju e-rešitev na področju javne uprave. Nenazadnje, implementacija modelov življenjskih situacij v okviru aktivnega OneStopGov portala in rezultati vrednotenja tega portala nazorno kažejo, da pristop omogoča uporabnikom veliko hitrejše in natančnejše ugotavljanje upravnih storitev (vključno z dokumenti, ki so potrebni za njihovo izvajanje), ki najbolj ustrezajo uporabnikovi specifični življenjski situaciji. Naše raziskave pomembno prispevajo tudi upravni znanosti. Razvoj modelov za vrednotenje ponudbe storitev aktivnih portalov in s tem povezanim zadovoljstvom uporabnikov e-uprave nam omogoča bolj natančno vrednotenje vloge informacijske tehnologije v javni upravi. Podobno, formalni modeli delotoka e-participacije omogočajo umeščanje procesov e-participacije v obstoječe postopke interakcije državljanov z javno upravo. Na ta način modeli omogočajo tudi ustrezno vrednotenje vloge informacijske tehnologije pri povečevanju motivacije državljanov za aktivno udeležbo v upravnih postopkih ali v procesu razvoja novih upravnih storitev.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji razvoj novih in združevanje obstoječih storitev e-uprave poteka v večjih medsebojno nepovezanih razvojno projektih (npr., e-davki, e-vem za ustanovitev podjetja ali registracija vozil). Za vsak projekt posebej je treba sestaviti interdisciplinarno skupino ekspertov s področja informacijskih znanosti (informatike) ter upravnih znanosti (javne uprave), ki ugotavljajo vključenost in vlogo posameznih oddelkov javne uprave v ozkem kontekstu specifičnega razvojnega projekta. Znanje, zbrano v okviru enega projekta, je zelo redko (ali nikoli) uporabljeno v okviru drugih razvojnih projektov. Formalna predstavitev in trajen zapis pridobljenega znanja o življenjskih situacijah in z njimi povezanimi storitvami javne uprave bi torej bistveno prispeval k izboljšanju infrastrukture za razvoj e-uprave v Sloveniji. Ta infrastruktura bi omogočala lažji, hitrejši in predvsem bolj učinkovit razvoj novih in združevanje obstoječih e-storitev na področju javne uprave in njihovo bolj enostavno povezovanje z elektronskimi storitvami na drugih področjih e-poslovanja. Zadnja leta Slovenija dosega zelo dobre uvrstitve v primerjalnih študijah razvoja e-uprave v Evropi. Nadaljnji razvoj okvirjev za izvajanje meritev in primerjalnih študij gre v povečevanje pomena poosebljanja storitev e-uprave posebnim okoliščinam in željam posameznikov. V tem smislu predstavlja možnost za poosebljanje, ki jo ponuja razviti model za predstavitev znanja, priložnost, da Slovenija ohrani ali še izboljša svojo razpoznavnost in ugled na področju razvitosti e-uprave v regiji, Evropi in svetu. Razvojnim podjetjem na področju e-uprave bi lahko uporaba predlaganega modela za predstavitev znanja lahko omogočila hitrejši razvoj novih in inovativnih rešitev in lažji preboj na tuje trge.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno