Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Fuzija lizosomov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B470  Biomedicinske vede  Fiziologija 
Ključne besede
fuzija lizosomov, merjenje kolokalizacije v prostoru, konfokalna mikroskopija, hibridomi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23345  dr. Mateja Gabrijel  Farmacija  Raziskovalec  2007 - 2009  47 
2.  15666  dr. Marko Kreft  Nevrobiologija  Raziskovalec  2007 - 2009  685 
3.  21390  dr. Maja Potokar  Medicina  Raziskovalec  2007 - 2009  161 
4.  31572  dr. Saša Trkov Bobnar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009  56 
5.  03702  dr. Robert Zorec  Nevrobiologija  Vodja  2007 - 2009  804 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.762 
Povzetek
Lizosomi so celični predelki, ki imajo mnogotere celične funkcije. Med drugim sodelujejo tudi v procesu predstavljanja antigenov v imunskem sistemu. Prevladuje mnenje, da je v rakavih celicah ta proces okrnjen, s čimer postanejo rakave celice »nevidne« za imunski sistem telesa. Kako ponovno vzpostaviti prepoznavnost rakavih celic imunskemu sistemu, je temeljni izziv pri razvoju novih pristopov za zdravljenje rakavih bolezni. Namen predlaganega projekta je raziskati lastnosti fuzije lizosomov med heterolognimi celicami, kar bi lahko koristno uporabili pri pripravi t.i. celičnih cepiv. Tumorska cepiva iz dendritičnih celic danes veljajo za obetajoči način aktivacije imunskega sistema, ki prepozna in uniči tumorske celice v organizmu gostitelja. Med najbolj obetavnimi oblikami cepiva iz te skupine so celični hibridomi, ki jih pripravljamo s fuzijo dendritičnih in tumorskih celic. Njihova prednost pred drugimi cepivi je, da uporaba le teh ni omejena le na tiste tumorje, katerih antigene dobro poznamo. Hibridomi namreč s pomočjo visoko specializranih antigen predstavitvenih mehanizmov dendritičnih celic na svoji površini predstavijo tako znane kot tudi neznane tumorske antigene v kompleksih s kostimulatornimi ter molekulami PHK razreda I in II. Tako v enaki meri aktivirajo citotoksične limfocite T kot tudi T-celice pomagalke. Aktivacija slednjih je nujna za učinkovito in dolgotrajno spodbujanje citotoksičnih limfocitov T, ki v končni fazi uničijo tumorsko celico. Raziskave so na področju celičnih hibridomov napredovale do kliničnih poizkusov, kjer se je izkazalo, da se imunske celice sicer aktivirajo, klinični učinki pa se pokažejo le pri majhni skupini ljudi. Vzroke za to pripisujemo delno neustrezni metodi za ovrednotenje deleža hibridomov kot tudi slabi kvaliteti hibridomov v smislu predstavljanja tumorskih antigenov. Količina hibridomov kot tudi ustrezno predstavljanje tumorskih antigenov sta namreč ključnega pomena za aktivacijo imunskega odziva. Pri tem procesu je poznavanje vloge lizosomov ključno. Če v hibridomu med dvema celicama lahko pride do predstavitve antigenov ene in druge celice, potem pričakujemo, da se bodo lizosomi iz heterolognih celic med sabo lahko tudi spojili (fuzija njihovih membran), da bi se antigeni lahko predstavili na skupni celični membrani. Ker ta hipoteza še ni bila preskušena, je cilj predlaganega projekta ugotoviti ali v hibridnih celicah, ki sestojijo iz dendritične in tumorske celice lahko pride tudi do fuzije heterolognih lizosomov. V ta namen bomo uvedli postopke za označevanje lizosomov v živih celicah in jih opazovali s kvantitativnimi metodami analize slike s konfokalno lasersko mikroskopijo. Prepričani smo, da bomo na tak način opredelili lizosomalno fuzijo in določili pogoje, ki so optimalni za ta proces.
Pomen za razvoj znanosti
Rakava obolenja so v drugi polovici 20. stoletja takoj za srčnimi obolenji najpogostejši vzrok smrti v večini zahodnih dežel. Veliko oblik raka je danes ozdravljivih že s konvencionalnimi metodami zdravljenja kot so operacije, kemoterapija, in obsevanje. V mnogih primerih pa te metode ne zadostujejo za popolno odstranitev rakavih celic. Že prisotnost malega števila le teh je namreč dovolj za razmnoževanje in ponoven izbruh maligne bolezni. Napredek na področju celične biologije je omogočil razvoj novih oblik zdravljenja rakavih obolenj, ki dopolnjujejo konvencionalne metode. Ena od teh, ki veliko obeta, je celična imunoterapija. Glavni cilj raziskav na področju imunoterapije je razvoj metod, ki s spodbujanjem imunskega odziva zmanjšajo število rakavih celic in tako preprečijo pojav malignih tumorjev v telesu posameznika. Ključnega pomena pri tem pa je, da zelo natančno razumemo dinamiko in osnovne interakcije celičnih predelkov, ki so vključeni v antigen predstavitveno pot imunskih celic. Tako je bil osnovni cilj tega projekta pridobiti to znanje, ki ga bomo lahko uporabili v kliničnih aplikacijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Rak v Evropi kot tudi v Sloveniji predstavlja vse večji javnozdravstveni problem. Bremeni populacijo kot celoto, saj bistveno vpliva na kvaliteto življenja tako bolnikov kot tudi svojcev ter zaradi visokih stroškov zdravljenja bremeni zdravstveno blagajno in negativno vpliva na bruto družbeni proizvod in konkurenčnost gospodarstva države. Zato je izrednega pomena zgodnje odkrivanje rakavih obolenj in predvsem učinkovito zdravljenje. Dodana vrednost projekta se izraža skozi uvedbo inovativnih postopkov, ki temeljijo na izsledkih izvedenih lastnih bazičnih raziskav s področja priprave in obdelave humanih celic. Vse s ciljem učinkovitega zdravljenja rakavih obolenj. Predlagani projekt je pomemben za razvoj Slovenije tudi z vidika razvoja znanstvenega kadra ter biotehnološke panoge, ki s pomočjo implementacije projektov z visoko dodano vrednostjo pomembno prispevajo k razvitosti in blaginji družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno