Projekti / Programi
Nove tehnologije remediacije tal in njihov vpliv na funkcioniranje tal
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B410 |
Biomedicinske vede |
Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija |
Tla, težke kovine, tehnologije remediacije, bio-dosegljivost, kakovost tal
Raziskovalci (7)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
11155 |
dr. Damjana Drobne |
Biologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
822 |
2. |
25506 |
dr. Neža Finžgar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2009 |
85 |
3. |
06736 |
Andreja Hodnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
138 |
4. |
08259 |
dr. Domen Leštan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2007 - 2009 |
391 |
5. |
05755 |
Janez Rupreht |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
316 |
6. |
04727 |
Marjan Šporar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
250 |
7. |
26538 |
dr. Metka Udovič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2009 |
57 |
Organizacije (1)
Povzetek
Namen predlaganega projekta je razvoj nove tehnologije remediacije onesnaženih tal, testiranje nove metode za ocenjevanje uspešnosti remediacije in ovrednotenje funkcioniranja tal po remediaciji. Remediacija bo zasnovana kot kontinuirni postopek pranja (izpiranja) tal onesnaženih s težkimi kovinami in dvojno onesnaženih tal (s težkimi kovinami in organskimi onesnažili), pri katerem bomo pralno raztopino reciklirali in ponovno uporabili v zaprtem procesnem krogu. Za ekstrakcijo težkih kovin bo uporabili kelatni ligand etilendiamin tetraocetno kislino (EDTA), za organska onesnažila pa izbrane površinsko aktivne snovi. Preizkusili bomo metode pospešene oksidacije (ozon/ UV žarki, elektrokemijska oksidacija) za obravnavo in ponovno uporabo pralne raztopine. Raziskali bomo možnosti separacije EDTA kompleksov iz pralne raztopine z absorpcijo na naravne (kemijsko modificirane) anionske izmenjevalce. Za reciklažo EDTA iz njihovih kompleksov s težkimi kovinami bomo raziskali tras-kompleksacijo z Na-silikatom oziroma cikličnimi tetraazo tetraocetnimi kislinami. Za ocenjevanje učinkovitost remediacije bomo preizkusili metodo določitve ultrastrukturnih sprememb epitelija prebavne žleze kopenskega kočiča P. scaber, kot biomarkerja bio-dosegljivosti težkih kovin, preostalih v tleh po remediaciji. Funkcioniranje tal po remediaciji, posebno učinke biotskih dejavnikov na sekvestracijo (zmanjšanje dosegljivosti) oziroma mobilizacijo (povečana dosegljivost in ponovno onesnaženje) težkih kovin v tleh, bomo raziskali z deževniki kot modelnimi organizmi. Ekološke sukcesije na remediirana tla in posledične spremembe indikatorjev kakovosti tal (kemijskih, fizikalnih in bioloških) bomo spremljali v 2-letnem poskusu.
Pomen za razvoj znanosti
Tla onesnažena s potencialno nevarnimi (težkimi) kovinami predstavljajo veliko nevarnost za okolje in človeka. Za kovine, ki so trdno vezane v trdno fazo tal (npr. Pb) ter za tla, ki so nastala na karbonatnih kamninah, se kot najprimernejša metoda odstranjevanja (remediacije) uveljavlja ekstrakcija oz. izpiranje kovin z močnimi ligandi, predvsem z EDTA. Pri razvoju učinkovitih postopkov remediacije se pojavljajo predsvem trije problemi:
1,) Nastajanje velikih količin z EDTA in kovinami obremenjenih odpadnih vod.
2.) Potreba po velikih količinah čiste procesne vode za izpiranje z ligandom mobiliziranih kovinskih kompleksov iz remediiranih tal.
3.) Del kovin v tleh po remediaciji preostane, vendar v biloško nedostopnih oblikah. Njihova dolgoročna usoda ni znana.
Rezultat projekta je uporabna nova tehnologija remediacije tal. Raziskave učinkov remediacije na dolgoročno kakovost in funkcioniranje tal se nadaljujejo.
Pomen za razvoj Slovenije
Neželena posledica urbanizacije, industrijske dejavnosti, prometa ter intenzivnega kmetijstva je onesnaženje tal z nevarnimi težkimi kovinami. Škodljivi učinki težkih kovin na zdravje ljudi in funkcioniranje ekosistemov so znani in dobrodikumentirani
V Sloveniji so znana območja onesnaženja s potencialno nevarnimi (težkimi) kovinami. Mežiška dolina, Litija z okolico, okolica Jesenic, območje Celja, ter tla ob obremenjenih cestah so onesnažena predvsem s Pb, Zn in Cd. Tla starih vinogradov so onesnažena s Cu.
Raziskovalni projekt je bil namenjen razvoju novih metod remediacije teh tal, ki bo ekonomsko učinkovita, okoljsko varna in ne bo poslabševala kakovosti tal kot ne-obnovljivega naravnega vira. Raziskalismo dolgoročno učinkovitost remediacije, ter vpliv remediacije na funkcioniranje tal. .
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si