Projekti / Programi
Model ključnih dejavnikov uspeha za razvoj elektronskih upravnih storitev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
e-uprava, e-storitve, primerjalno testiranje, informacijska družba, javna uprava
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
24047 |
Domen Cukjati |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Mladi raziskovalec |
2007 |
26 |
| 2. |
20936 |
dr. Mitja Dečman |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2008 |
318 |
| 3. |
28239 |
dr. Tina Jukić |
Upravne in organizacijske vede |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
157 |
| 4. |
19102 |
mag. Mateja Kunstelj |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
114 |
| 5. |
19593 |
mag. Anamarija Leben |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
107 |
| 6. |
16302 |
dr. Ljupčo Todorovski |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 |
443 |
| 7. |
02262 |
dr. Mirko Vintar |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2007 - 2008 |
419 |
Organizacije (1)
Povzetek
V Sloveniji se letno vloži v razvoj e-uprave in razvoj e-poslovanja več milijard tolarjev. Gre za enega od strateških vladnih ciljev, letos je bila sprejeta Strategija e-uprave 2006-2010. Kljub temu, da se nabor e-storitev razmeroma naglo povečuje in da je Slovenija v tem pogledu po meritvah v EU razmeroma dobro uvrščena, pa vrsta pokazateljev kaže, da dejanski rezultati nikakor ne opravičujejo vloženih sredstev. Denimo, po treh letih odkar imamo na voljo elektronsko napoved dohodnine (e-dohodnina) je še vedno uporabilo to storitev le cca 4% davčnih zavezancev. Opažamo vedno večji razkorak med ponudbo in dejansko uporabo e-storitev v upravi kar pomeni, da je z razvojem e-uprave v Sloveniji nekaj zelo narobe. Do sedaj ponujene e-rešitve ne prinašajo vidnejših konkretnih učinkov glede učinkovitosti javnega sektorja. Z e-upravo v občinah smo še povsem na začetku, prav tako z e-demokracijo in e-participacijo, kot dvema zelo pomembnima področjema razvoja sodobne demokratične države.
V okviru predlagane raziskave se bomo osredotočili predvsem na analizo in opredelitev ključnih dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in učinke e-storitev. Razvili bomo konceptualni model za razvoj e-uprave po konceptu 'vse na enem mestu' 'one stop government' ter načelu ponudbe storitev po načelu 'življenjskih situacij' 'life events'. Na tej osnovi bo razvit formalni kvantitativni model, za ocenjevanje učinkov bodisi že obstoječih e-storitev bodisi tistih , ki jih šele načrtujemo. Model bomo preizkusili na izbranem vzorcu že razvitih oziroma potencialnih e-storitev. Služil naj bi vsem, ki odločajo o e-upravi v Sloveniji in so vključeni v njen razvoj.
Pomen za razvoj znanosti
Razvili smo organizacijski model za podporo implementaciji e-uprave, zasnovane okrog življenjskih situacij uporabnikov. Evalvacijski del tega modela je namenjen oceni trenutnega in ciljnega stanja e-uprave, zasnovane po konceptu 'vse na enem mestu' ter oceni pripravljenosti oz. zrelosti uprave. Projektna skupina je razvila tudi ustrezne metodologije in orodja za omenjene meritve. Meritve se nanašajo na (1) spletni portal, v katerega nameravamo implementirati življenjske situacije in (2) posamezne življenjske situacije, ki jih nameravamo implementirati. V nadaljevanju smo razvili referenčni poslovni model za implementacijo e-uprave po načelu 'vse na enem mestu' in ga v sodelovanju s tujimi partnerji prilagodili za 4 izbrane države. Poslovni model sestoji iz različnih akterjev in razmerij med njimi (npr. ponudniki storitev, uporabniki storitev – občani, podjetja, nevladne organizacije), poglavitnih tokov informacij, dokumentov in finančnih resursov, poglavitnih komunikacijskih kanalov ter različnih poti/načinov ustvarjanja vrednosti. Procesni model, razvit v okviru raziskovalnega projekta, pa sestoji iz seznama korakov oz. aktivnosti, ki jih je treba izvesti v procesu razvoja in implementacije e-uprave zasnovane po načelu 'vse na enem mestu'. Ti koraki zajemajo vzpostavitev projekta, modeliranje obstoječih procesnih modelov življenjskih situacij, njihovo prenovo, razvoj, implementacijo in evalvacijo.
Razvili smo tudi večparametrski model, ki omogoča določanje prioritet pri nadaljnjem razvoju e-uprave. Od obstoječih, ki smo jih analizirali, je boljši predvsem v tem, da upošteva število uporabnikov klasične storitve in delež uporabnikov interneta znotraj le-teh. Prednost našega modela, ki izvira iz programa DEXi, v katerem je zasnovan, je tudi, da omogoča vrednotenje in primerjanje večjega števila alternativ (v našem primeru e-storitev).
Pomen za razvoj Slovenije
Organizacijski model za podporo implementaciji e-uprave, zasnovane okrog življenjskih situacij uporabnikov, omogoča načrtovanje uporabnikom bolj prijazne storitve. Nadalje predlagani večparametrski model za podporo ocenjevanju učinkov storitev e-uprave omogoča bolj ciljno usmerjen razvoj e-uprave (tudi) v slovenskem okolju. Z njegovo uporabo in ob upoštevanju njegovih rezultatov se bodo razvijale storitve, ki imajo večjo dodano vrednost kot nekatere, implementirane do sedaj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
