Projekti / Programi
Vseživljensko učenje in kvaliteta življenja v kasnejših življenjskih obdobjih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
kvaliteta življenja, staranje prebivalstva, vseživljensko učenje
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
Predstavljen raziskovalni projekt predstavlja študijo primera na udeležencih programov vseživljenjskega učenja o njihovi percepciji spremembe kvalitete življenja po udeležbi v programu. Cilj raziskave je dokazati pozitivno povezavo med izobraževanjem v kasnejših življenjskem obdobju in percepcijo kvalitete življenja v populaciji, ki je trg dela sicer že zapustila. V raziskavo bodo vključeni udeleženci projektov programa Grundtvig.
Sekundarni cilji, ki jih zasleduje projekt so raziskati vpliv poti prehoda med delavno neaktivno prebivalstvo na kvaliteto življenja in pokazati na zaviralne dejavnike vključevanja starejših v aktivnosti vseživljenjskega učenja. Tako bodo raziskane tudi možnosti, ki jih ponuja vključevanje v oblike vseživljenjskega učenja in vztrajanja na delovnem mestu za reševanje družbeno socialne problematike povezane s trendom staranja populacije;
Pomen za razvoj znanosti
Projekt 'Vseživljenjsko učenje in kvaliteta življenja v kasnejših življenjskih obdobjih' je med drugim pokazal na pomembno spoznanje, da je strogo gledano 'učenje' tisto, ki pozitivno vpliva na zaznano kakovost življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. S tega vidika postaja razumevanje koncepta 'vseživljenjskega učenja' oziroma njegova pogosta redukcija na 'vseživljenjsko izobraževanje' preozek kontekst obravnavanja kakovosti življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. Zato je potrebna vrnitev k primarnemu razumevanju vseživljenjskega učenja kot 'učenja za življenje', ki je danes predvsem pri obravnavanju starejših pogosto zanemarjeno. Tako je pogosto zapostavljen bogat spekter neformalnih oblik učenja, ki lahko ravno tako pomembno prispevajo h kakovostnejšem življenju posameznikov v kasnejših življenjskih obdobjih. Glede na to, da se v formalne oblike izobraževanja vključuje le majhen del populacije starejših od 45 let, je na področju spodbujanja učenja za starejše še veliko 'prostora' tako za socialne politike, raziskovalno dejavnost in družbeni aktivizem.
Raziskovalno pozornost na omenjenem področju bi v prihodnje veljalo usmeriti v raziskovanje dejavnikov motivacije starejših za učenje in vprašanju spodbujanju njihove socialne vključenosti. Raziskava je namreč pokazala, da sta to ključna dejavnika, ki prispevata k aktivnem in polnem življenju posameznikov v kasnejših življenjskih obdobjih, pa naj si bo to v okviru organiziranih oblik vseživljenjskega učenja ali pa izven njih.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je identificiral na nekaj temeljnih področij, ki jih bo potrebno v kontekstu bodočega družbenega razvoja ob izzivih starajoče se družbe v osnovi ponovno opredeliti, da bodo lahko nosilci socialnih in ekonomski politik ter nosilci delovanja civilne družbe oblikovali ustrezno podporno okolje starajoči se populaciji. To so področja a) razumevanja koncepta 'vseživljenjskega učenja', b) potreba po spodbujanju 'učenja za življenje' in c) spodbujanje neformalnih oblik učenja starejših in njihovega aktivnega vključevanja v družbo. Večino raziskovalnih ugotovitev je tako mogoče uporabiti kot izhodišče za identifikacijo in usmerjanje ustreznih ukrepov in politik, ki bi spodbujali starejše k učenju za življenje, k večji družbeni vključenosti in posledično h kakovostnejšem preživljanju starosti.
Stična točka bodočih politik in ukrepov je, da učenje v starejših življenjskih obdobjih – bodisi v formalni ali neformalni obliki – pomemben dejavnik dviga kakovosti življenja starejših. Formalne oblike izobraževanja tovrstno poslanstvo dobro izpolnjujejo, a so glede na programske usmeritve socialnih politik v Sloveniji še vedno premalo razširjene, da bi z vidika celotne populacije pomembneje prispevale h kakovostnem staranju. Premalo spodbujene so neformalne oblike učenja, ki ravno tako pomembno prispevajo h kakovosti življenja starostnikov. Te oblike neformalnega učenja bi morale posegati predvsem na prazen prostor, ki ga dnevno širi vse večja družbena dinamika (tehnološki razvoj, spremenjena vloga družine, spremembe v starostni strukturi prebivalstva…), ki posameznike, ki se z njo vse težje spopadajo, sili v odtujenost in odvisnost od drugih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
