Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Antropološki stroji, biopolitika in produkcija ter genealogija (golega) življenja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H125  Humanistične vede  Filozofska antropologija 
Ključne besede
Antropologija, filozofija, biopolitika, genealogija, življenje, produkcija, počlovečenje, bit
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22291  mag. Matej Ažman  Humanistika  Raziskovalec  2007 - 2009  15 
2.  06589  dr. Aleš Erjavec  Filozofija  Raziskovalec  2007 - 2009  755 
3.  11486  dr. Marina Gržinić Mauhler  Filozofija  Vodja projekta/programa  2007 - 2009  1.631 
4.  13472  dr. Peter Klepec  Filozofija  Raziskovalec  2007 - 2009  273 
5.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Raziskovalec  2007 - 2009  319 
6.  12330  dr. Matjaž Vesel  Filozofija  Raziskovalec  2007 - 2009  167 
7.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Raziskovalec  2007 - 2009  399 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.628 
Povzetek
Eden temeljnih ciljev projekta je poglobljena filozofska analiza pojma življanja, kot so ga razdelale različne veje sodobne antropologije. Raziskava se bo osredinila na proces produkcije življenja, pri čemer bo izhajala iz antropološkega stroja kot paradigme sodobnih pojmovanj življenja. S pomočjo pojma biopolitike bomo natančneje začrtali meje transformacij življenja v sodobni antropologiji ter politični filozofiji. Ena osnovnih nalog načrtovane raziskave je predstavitev in natančna analiza filozofske zgodovine pojmov človeka in življenja, dveh ključnih pojmov za dandanes prevladujoče pojmovanje zgodovine kot zgodovine počlovečenja. V svoji raziskavi se ne bomo omejili zgolj na filozofijo, pač pa bomo analizirali tudi nekatere ključne pojme antropologije. Naša raziskava izhaja namreč iz hipoteze, da sta tako filozofija kot antropologija, soodgovorni za uveljavitev antropogeneze, to je procesa, ki vse živeče obravnava v perspektivi postajanja človeško. V tem okviru ima eno ključnih mest sodobna biopolitika, ki jo razumemo kot produkcijo (golega) življenja. Poleg Michela Foucaulta in Gillesa Deleuza ima med sodobnimi misleci največjo zaslugo za kritično osvetlitev antropogeneze in biopolitike italijanski mislec Giorgio Agamben. Za našo raziskavo je pomembna predvsem njegova teza, da države v dobi globalizacije uveljavljajo dva tipa, dva modusa življenja: na eni strani modalno življenje, na drugi pa golo življenje. Prvi tip, modalno življenje, je poistoveteno s pojmom življenja, kot je udejanjeno v zahodnih demokratičnih družbah, potrošniskih družbah, ta slog življenja pa bi lahko povzeli s pojmom življenje-ki-izbira. Drugi tip, golo življenje kot goli temelj življenja pa je razcepljen: na eni strani je temelj suverenosti vseh sodobnih držav, ne glede na »razvitost« in demokratičnost, na drugi pa je utelešeno zlasti v nerazvitih oziroma demokratizirajočih se družbah. Raziskava genealogije koncepta življenja v zahodni miselni tradiciji bo izhajala iz teze, da v zahodnih demokratičnih družbah življenje nastopa kot tisto, česar ni mogoče definirati. Ta nemožnost natančne opredelitve življenja pa ima za posledico, da se pojem življenja nenehno razčlenjuje in deli. Naša raziskava bo zoperstavila drugo drugi dve genealogiji pojma življenja: uradno, prevladujočo, ki določa kulturne, politične, etične standarde sodobnih družb, in neko drugo genealogijo pojma življenja, ki razkriva tisto, kar je v tej genealogiji zatrto, zanemarjeno, ali pa izključeno.
Pomen za razvoj znanosti
Ključni prispevek raziskave je v povezovanju med filozofijo, antropologijo, politično teorijo, sociologijo. To povezovanje je osredinjeno na raziskavo antropološkega stroja, pojem, ki zaznamuje temeljno transformacijo v pojmovanju razmerja med naravo in človekom. Antropološki stroj je obravnavan kot operator, ki proizvaja človeškost, humanost, prek vključevanje v človeško tistega, kar mu je tuje, heterogeno, namreč nečloveškega. Pri kritični obravnavi pojma antropološkega stroja je izpostavljena še etična, normativna in preskriptivna razsežnost njegovega delovanja, ker gre za delovanje, ki vnaprej določa, kaj je človeško, kdo je človek in kaj je dostojno človeka. Projekt pokaže, da se sedanji globalizacijski kapitalizem ne osredinja le na življenje, pač pa da kapitalizira smrt. Raziskava izpostavlja kot nujno posledico sodobne biopolitizacije življenja prekarnost življenja, ki je v povezavi z negotovostjo dela. S tem odpira prostor za premislek o prihodnosti demokratičnega političnega procesa v sodobnih družbah, ki zahteva tudi kritično etično refleksijo procesa počlovečenja.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji so dognanja pričujočega projekta prispevala k filozofski in antropološki osvetlitvi procesa produkcije življenja in delovanja antropološkega stroja v naših specifičnih razmerah ekonomsko-politične transformacije družbe. Pri tem smo imeli ključno vlogo v razpravi o človekovih pravicah v slovenskem prostoru in o mestu Slovenije v integracijskih procesih znotraj združene Evrope.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno