Projekti / Programi
Srednjeveška in novoveška pisna dediščina na Slovenskem - edicije listin
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H220 |
Humanistične vede |
Zgodovina srednjega veka |
| H230 |
Humanistične vede |
Novejša zgodovina (približno do leta 1800) |
srednji vek, novi vek, Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška, Slovenija, Srednja Evropa, gospodarska zgodovina, družbena zgodovina, listine, kulturna dediščina
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18164 |
dr. Matjaž Bizjak |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
161 |
| 2. |
10900 |
dr. Igor Grdina |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
1.712 |
| 3. |
08466 |
dr. Dušan Kos |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2007 - 2009 |
191 |
| 4. |
20221 |
dr. Miha Preinfalk |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
440 |
Organizacije (1)
Povzetek
V sklopu nacionalne dediščine in sploh kulturne dediščine, ki presega nacionalne okvire predstavljajo starejši zgodovinski viri specifično kategorijo. V teh okoliščinah je poglavitna naloga zgodovinopisja v prvi vrsti korektna integracija teh težje dostopnih in manj znanih zgodovinskih virov v primarne in posledično sekundarne zgodovinske raziskave in s tem umestitev vsebovanih informacij v védenja na področju lokalne, regionalne in nacionalne zgodovine, kar v končni fazi pomeni njihovo dopolnitev, preciziranje in nadgradnjo. Za dosego tega cilja je potrebno združiti metode, ki jih zgodovinopisje uporablja pri preučevanju in vrednotenju zgodovinskih virov (t. i. temeljne zgodovinske vede) in možnosti, ki jih nudijo sodobne informacijske tehnologije. Tema predlaganega projekta je preučevanje in prezentacija (objavljanje v standardni knjižni obliki kot tudi v obliki elektronske podatkovne baze) še neobjavljenih oziroma s strani stoke še ne- ali pa slabo upoštevanih zaključenih listinskih fondov in sicer konkretno v okviru tu predlaganega projekta: listin plemiške rodbine Auersperg (Turjaški), ki se nahajajo izven osrednjega rodbinskega arhiva, v različnih arhivih v Avstriji Italiji, Na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem in Sloveniji. Cilj predlaganega projekta je sodobna optimalna tekstno-kritična objava omenjenega fonda listin z relevantnim znanstvenim aparatom in komentarjem v obliki razprave z izsledki opravljenih temeljnih raziskav, obenem pa tudi izgradnja informacijskega sistema – podatkovne baze, ki bo omogočal učinkovitejšo uporabo gradiva in z možnostjo širitve predstavljal sistemsko rešitev tovrstnih prezentacij v bodoče.
Pomen za razvoj znanosti
Tako v svetovni kot tudi v domači historiografiji obstaja ustaljena praksa znanstveno-kritičnega objavljanja najpomembnejših zgodovinskih virov. Takšne izdaje na eni strani naredijo vir dostopen širši strokovni javnosti in s tem omogočajo nadaljnje primerjalne in sintetične raziskave, na drugi strani pa že same po sebi vključujejo temeljne raziskave, standardne za vrsto vira, ki – njihovi rezultati so objavljeni v komentarju k viru – skupaj s tekstno-kritično objavo besedila predstavljajo prvo, osnovno raziskovalno fazo.
Obsežen korpus srednjeveških listin iz arhiva plemiške rodbine Auersperg do leta 1500 vsekakor sodi v opisano kategorijo zgodovinskih virov izrednega nacionalnega pomena. Znanstveno-kritična objava, izvedena v okviru zaključenega projekta, predstavlja trdno oporo pri nadaljnjih raziskavah praktično vseh vej srednjeveške zgodovine v Sloveniji. Skupaj z že obstoječimi objavami omogoča izvajanje novih delnih in primerjalnih študij tudi v širšem, srednjeevropskem okviru, ki bodo podlaga novim zgodovinskim sintezam na nacionalnem, pa tudi mednarodnem nivoju.
Obe izdani ediciji predstavljata velik korak pri uresničevanju ciljev "Programa edicij virov za slovensko zgodovino" iz leta 1972, ki izdajo srednjeveških listin opredeljuje kot osnovno dolgoročno nalogo.
Pomen za razvoj Slovenije
Opisano se nanaša v prvi vrsti na Slovenijo. Ne gre tudi spregledati pomena, ki ga imata omenjeni ediciji pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Rezultati raziskav predstavljajo natančne evidence, predvsem pa javno dostopno in publicirano (v knjižni obliki in v obliki elektronske podatkovne baze) integralno vsebino po različnih evropskih državah in številnih arhivih raztresenega turjaškega listinskega fonda. Pri tem ne gre le za ohranjanje kulturne dediščine (v smislu ohranjanja njene vsebine), temveč tudi za njeno boljše razumevanje, interpretacijo in – na ravni zavedanja – integracijo navidez neodvisnih delov skupne kulturne dediščine (srednje)evropskega prostora v homogeno celoto.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
