Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Rodnostno vedenje v Sloveniji 1840-2002:gospd.,družb.in kult. dejavniki reg., soc. in etničnih razlik rodnosti na slov. etn. ozemlju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
S250  Družboslovje  Demografija 
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 
Ključne besede
Rodnostno vedenje, rodnost, etnološka in antropološka demografija, historična demografija, reproduktivno zdravje, kultura rojstva, načrtovanje družine
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08371  dr. Milan Bufon  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  603 
2.  15173  dr. Alenka Janko Spreizer  Humanistika  Raziskovalec  2007 - 2009  273 
3.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2007 - 2009  410 
4.  15419  dr. Irena Rožman  Etnologija  Vodja  2007 - 2009  130 
5.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2009  537 
6.  09042  dr. Marija Mojca Terčelj  Etnologija  Raziskovalec  2007 - 2009  259 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.988 
Povzetek
Proces zniževanja rodnosti se je kot posledica zavestnega in načrtnega omejevanja rojstev v Sloveniji začelo ob koncu 19. stoletja, vendar je bil njegov začetek in obseg različen po posameznih slovenskih pokrajinah ter socialnih, poklicnih in etničnih skupinah. Tega trenda ne moremo pripisati zgolj modernizacijskim procesom industrializacije, urbanizacije in sekularizacije. Večji regionalni razločki med ravnmi rodnosti dokazujejo, da nanjo niso vplivali le demografski procesi (smrtnost, poročnost) in modernizacijski procesi, temveč so se ti vzpostavili in ohranjali skoz splet različnih ekonomskih, družbenih in kulturnih vzvodov, ki so potekali med makro in mikro družbenim okoljem. Mednje sodijo poročne in dedovanjske navade, oblike družinske organizacije v povezavi s produkcijskimi načini, religiozne in moralne doktrine, izobrazba, življenjska raven, možnosti porabe, možnosti za družbeno in politično delovanje žensk, stroški nege in skrbi za otroke, socialna mobilnost, porodne navade, (ne)učinkovite kontracepcijske metode itn. Iz povedanega je razvidno, da splošna teorija rodnega vedenja, npr. teorija demografskega prehoda, ki bi lahko zadovoljivo pojasnila rodno vedenje v vseh družbah ne glede na čas in prostor, ni niti upravičena niti mogoča. Izhajati mora iz specifičnih kontekstov, ki vključujejo zgodovinske, družbene, kulturne in druge vidike, kar lahko dosežemo samo z mikro raziskavami. Namen interdisciplinarne raziskave rodnega vedenja je pokazati: 1. kako in prek katerih družbenih mehanizmov in mikrokulturnih sistemov, se je spreminjalo rodnostno vedenje, 2. kdaj in 3. zakaj se izoblikuje potreba po omejevanju števila rojstev.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskave za razvoj znanosti je dvojen; prvič, v izostritvi dosedanjih raziskovalnih spoznanj in pristopov demografskih antropologov in drugič, v povezovanju demografske in medicinske antropologije. Osvetlili smo problematičnost opredeljevanja rodnosti kot rezultat različnih vnaprej opredeljenih in izbranih dejavnikov (npr. demografskih, družbenih, ekonomskih, kulturnih, antropoloških itn.) in razlage njihovih vzročno-posledičnih povezav. To smo dosegli s primerjalno-holističnim raziskovalnim pristopom, ki rodnostno vedenje obravnava v družbenozgodovinskem kontekstu. V ta namen smo analizirali razmerja med reproduktivnimi zaznavami, ki se kažejo v ukrepih zdravstvene in demografske politike, in lokalno specifičnimi oblikami rodnostnega vedenja na izbranih mikro območjih. K razvoju znanosti smo v okviru navedenega prispevali s kritičnim pretresom samoumevnih razlagalnih konceptov, ki rodnost razlagajo z regionalno, socialno in etnično pripadnostjo posameznikov. Na podlagi preliminarnih izsledkov raziskave smo ugotovili, da regija, socialni sloj in etnična skupina niso fiksne in homogene entitete, kot bi lahko sklepali na podlagi njihovih demografskih kazalnikov. To smo spoznali ob analizi socialne, geografske in etnične razpodelitve kazalnikov rodnosti, ko smo dobili presenetljiv rezultat, ki je pokazal, da je večino razlik v rodnostnem vedenju najti znotraj preučevanih populacij/entitet in ne med preučevani populacijami/entitetami. Spoznanje narekuje kvalitatitvno ne zgolj statistično preučevanje, da bi lahko razložili, zakaj imajo različne skupine posameznikov iz istega življenjskega »prostora« (socialni, etnični in regionalni prostor) različne rodnostne strategije. To pa je v preučevanju rodnosti topika par excellance. Podrobnje smo se posvetili preučevanju kriterijev, ki de-konstruirajo regijo; osredinili smo se na preučevanje razmerja med »kulturo« regije in »kulturo rodnostnega vedenja« posameznikov, kar je tudi prispevek te raziskave za razvoj demografske antropologije.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen temeljnega projekta je v spodbujanju in krepitvi razumevanja »kulturnih« razlik, ki se kažejo tudi v rodnostnem vedenju ljudi. V slovenskem merilu raziskava pomeni pionirsko delo tako na področju demografske antropologije kot na področju medicinske antropologije, ki se predvsem kaže v povezovanju obeh disciplih. Projekt s sprotnimi rezultati prispeva k izrazito deficitarni tematiki, ki v središče preučevanja postavlja povezavo med rodnostjo in rojstvom/porodom. S tem smo odprli nova družbeno aktualna vprašanja o t. i. medikalizaciji obporodne zdravstvene skrbi, ki pa se dotikajo človekovih pravic do alternativnih možnosti zdravljenja, vedenja in obnašanja, skratka pravice do drugačnosti. Ukvarjali smo se s temami, ki v slovenski prostor prinašajo alternativne vidike na področju preučevanja kulture rojstva, to so družbene (znanstvene in javne) zaznave: 1. »odklonskega« (vzrokov in posledic) oziroma družbeno nezaželenega spolnega in rodnostnega vedenja skupin žensk, ki so družbeno stigmatizirane/diskriminirane (hendikipirane, migrantke, Romke, mladostnice, lezbijke, samske, kmečke ženske); 2. medikalizacije obporodne zdravstvene skrbi; 3. konceptov, ki nekritično oz. enostransko opredeljujejo in razmejujejo značilnosti »babiškega«, »zdravniškega«, »holističnega« in »medicinskega« modela obporodne zdravstvne skrbi, dalje, med t. i. avtoritativnim porodniškim znanjem porodničarjev in praktičnim oz. instiktivnim porodniškim znanjem babic; 4. sprememb na področju kulture rojstva (šeg v času nosečnosti, poroda in po porodu); 5. etnično specifične obporodne (zdravstvene) kulture Romskih žensk. Osvetlili smo tematike, ki je v svetu za razloček od Slovenije pomemben element visokošolskega družboslovnega in humanističnega izobraževanja; v pedagoški proces smo vnašali prve uvide o tej tematiki, ki jih raziskovalci vidimo kot eno izmed pomembnih možnosti vpeljave novih izobraževalnih topik in možnosti oblikovanja novih ukrepov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno