Projekti / Programi
Razvojne možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu Republike Slovenije v schengenski prostor
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
Evropski integracijski procesi, slovenska obmejna območja, planiranje schengenskega prostora
Raziskovalci (8)
Organizacije (4)
Povzetek
Projekt želi prispevati k razvoju celovitega in trajnega koncepta urejanja in planiranja slovenskih obmejnih območij v pogojih čezmejne integracije ter izhajajoč iz družbenih in prostorskih procesov, ki jih bo sprožil vstop Republike Slovenije v schengenski prostor. Projekt želi proučiti in ponuditi konkretne strokovne in razvojne rešitve glede treh glavnih problemskih sklopov, in sicer:
- razvojnih možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu RS v schengenski prostor;
- reševanja problemov perifernosti v gospodarsko-prostorskem smislu in marginalnosti v socialno-kulturnem smislu;
- sinergične in optimalne uporabe sredstev RS, sosednjih držav in evropskih institucij za razvoj obmejnih regij.
Nova Evropa se bo namreč najprej preverjala in preizkušala ravno v njenih tako številnih obmejnih in etnično mešanih območjih. Vse to pa odpira tudi slovenskim obmejnim območjem nove priložnosti, a tudi nove izzive, predvsem v reorganizaciji tradicionalnih oblik delovanja in njihovemu prilagajanju novim funkcijam. Izkušnje iz slovenskih in drugih sorodnih obmejnih območij v Evropi nam kažejo, da je dejanska intenzivnost čezmejnih odnosov odvisna ne le od splošnih mednarodnih pogojev, ampak v glavnem od dveh lokalnih dejavnikov:
od funkcionalne organizacije samega obmejnega prostora oziroma njegove prilagojenosti potrebam obmejnega prebivalstva po zadovoljevanju osnovnih funkcij na področju oskrbe, dela, izobraževanja, bivanja v skupnosti in preživljanja prostega časa, ter
od stopnje družbene in kulturne integracije obmejnega prebivalstva.
Slovenska obmejna in “kontaktna” območja bi se na ta način, upoštevajoč nakazano specifiko oziroma spodbudne lokalne socio-kulturne in gospodarsko-prostorske potenciale, ob podpori RS, zainteresiranih sosednjih držav in raznih evropskih programov, utegnila, še zlasti v času po vstopu RS v schengenski prostor, razviti v izredno zanimiv “laboratorij” za uvajanje novih modelov pri utrjevanju različnih institucionalnih in vsakodnevnih oblik čezmejne povezanosti na jugovzhodnem “robu” EU. To dejstvo pa bi lahko predstavljalo tudi izreden razvojni adut za Slovenijo v evropskem kontekstu, še zlasti v luči njenega bodočega predsedovanja EU. Koncept, ki bi se razvil z izvedbo tega ciljnega raziskovalnega programa, bi tako lahko predstavljal tudi “model” evropskega razvojnega programa pri konkretnem udejanjanju strategije “združenosti v različnosti”.
Pomen za razvoj znanosti
Podrobneje je projekt prispeval:
1. k razumevanju prepletanja in součinkovanja širših geopolitičnih razmer, meddržavnih in medetničnih odnosov ter lokalnih razvojnih dejavnikov, ki vplivajo na položaj in razvojne možnosti slovenskih obmejnih območij;
2. k izdelavi modela regionalnega razvoja z ozirom na učinke družbene modernizacije v odnosu do perifernosti in marginalnosti slovenskih obmejnih območij;
3. k boljšemu opredeljevanju položaja in vloge slovenskih lokalnih skupnosti, vključno s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah, v pogledu interetničnih in mednarodnih odnosov ter njihove tipizacije v odnosu do njihovih razvojnih možnosti;
4. k razumevanju procesov družbene in prostorske integracije ter razvoju potrebnih instrumentov in razvojnih politik za preprečevanje družbeno-ekonomske marginalizacije;
5. k razumevanju procesov čezmejnega povezovanja, s posebnim ozirom na vlogo centralnih dejavnikov in lokalnih skupnosti pri oblikovanju in utrjevanju institucionalnih in funkcionalnih obmejnih regij;
6. k identifikaciji elementov in dejavnikov, ki zavirajo oziroma prispevajo k odpravljanju statusa perifernosti (v gospodarsko-prostorskem smislu) in marginalnosti (v socialno-kulturnem smislu) slovenskih obmejnih območij.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava se je, izhajajoč iz zgoraj navedenih primarnih ciljev, v poglobljeni obliki posvetila procesom in problemom v zvezi z razvojnimi možnostmi slovenskih obmejnih območij, navidez preprostega in »marginalnega« vprašanja, ki pa dejansko zaobjema dokaj kompleksno problematiko razvoja, preoblikovanja in upravljanja območij kulturnega stika ter procesov družbene integracije, ki tudi sicer predstavljajo najbolj izpostavljeno okolje v razvijanju nacionalnih politik na področju mednarodne lokacije in politične dejavnosti RS na eni strani ter integracijskih praks, na katerih temelji proces evropskega povezovanja na drugi strani.
Zgoraj navedeni cilji in nameni raziskave so oziroma bodo zlasti pripomogli k doseganju naslednjih pričakovanih rezultatov:
- k povečevanju razvojnih možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu RS v schengenski prostor;
- k razvoju koncepta in uresničevanja aktivnih in mednarodno podprtih razvojnih politik RS za obmejna območja;
- k reševanju problemov slovenskih »kontaktnih«, se pravi obmejnih območij iz vidika perifernosti v gospodarsko-prostorskem smislu in marginalnosti v socialno-kulturnem smislu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
