Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvojne možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu Republike Slovenije v schengenski prostor

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.02  Humanistika  Geografija  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 
Ključne besede
Evropski integracijski procesi, slovenska obmejna območja, planiranje schengenskega prostora
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08371  dr. Milan Bufon  Geografija  Vodja projekta  2007 - 2009  563 
2.  06391  dr. Anton Gosar  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  613 
3.  01965  dr. Boris Jesih  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2008 - 2009  408 
4.  25030  dr. Simon Kerma  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  212 
5.  06182  dr. Lučka Lorber  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  522 
6.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2009  494 
7.  16405  dr. Simona Zavratnik  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2008  220 
8.  10895  dr. Jernej Zupančič  Humanistika  Raziskovalec  2007  673 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.685 
2.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  12.897 
3.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.558 
4.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.706 
Povzetek
Projekt želi prispevati k razvoju celovitega in trajnega koncepta urejanja in planiranja slovenskih obmejnih območij v pogojih čezmejne integracije ter izhajajoč iz družbenih in prostorskih procesov, ki jih bo sprožil vstop Republike Slovenije v schengenski prostor. Projekt želi proučiti in ponuditi konkretne strokovne in razvojne rešitve glede treh glavnih problemskih sklopov, in sicer: - razvojnih možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu RS v schengenski prostor; - reševanja problemov perifernosti v gospodarsko-prostorskem smislu in marginalnosti v socialno-kulturnem smislu; - sinergične in optimalne uporabe sredstev RS, sosednjih držav in evropskih institucij za razvoj obmejnih regij. Nova Evropa se bo namreč najprej preverjala in preizkušala ravno v njenih tako številnih obmejnih in etnično mešanih območjih. Vse to pa odpira tudi slovenskim obmejnim območjem nove priložnosti, a tudi nove izzive, predvsem v reorganizaciji tradicionalnih oblik delovanja in njihovemu prilagajanju novim funkcijam. Izkušnje iz slovenskih in drugih sorodnih obmejnih območij v Evropi nam kažejo, da je dejanska intenzivnost čezmejnih odnosov odvisna ne le od splošnih mednarodnih pogojev, ampak v glavnem od dveh lokalnih dejavnikov: od funkcionalne organizacije samega obmejnega prostora oziroma njegove prilagojenosti potrebam obmejnega prebivalstva po zadovoljevanju osnovnih funkcij na področju oskrbe, dela, izobraževanja, bivanja v skupnosti in preživljanja prostega časa, ter od stopnje družbene in kulturne integracije obmejnega prebivalstva. Slovenska obmejna in “kontaktna” območja bi se na ta način, upoštevajoč nakazano specifiko oziroma spodbudne lokalne socio-kulturne in gospodarsko-prostorske potenciale, ob podpori RS, zainteresiranih sosednjih držav in raznih evropskih programov, utegnila, še zlasti v času po vstopu RS v schengenski prostor, razviti v izredno zanimiv “laboratorij” za uvajanje novih modelov pri utrjevanju različnih institucionalnih in vsakodnevnih oblik čezmejne povezanosti na jugovzhodnem “robu” EU. To dejstvo pa bi lahko predstavljalo tudi izreden razvojni adut za Slovenijo v evropskem kontekstu, še zlasti v luči njenega bodočega predsedovanja EU. Koncept, ki bi se razvil z izvedbo tega ciljnega raziskovalnega programa, bi tako lahko predstavljal tudi “model” evropskega razvojnega programa pri konkretnem udejanjanju strategije “združenosti v različnosti”.
Pomen za razvoj znanosti
Podrobneje je projekt prispeval: 1. k razumevanju prepletanja in součinkovanja širših geopolitičnih razmer, meddržavnih in medetničnih odnosov ter lokalnih razvojnih dejavnikov, ki vplivajo na položaj in razvojne možnosti slovenskih obmejnih območij; 2. k izdelavi modela regionalnega razvoja z ozirom na učinke družbene modernizacije v odnosu do perifernosti in marginalnosti slovenskih obmejnih območij; 3. k boljšemu opredeljevanju položaja in vloge slovenskih lokalnih skupnosti, vključno s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah, v pogledu interetničnih in mednarodnih odnosov ter njihove tipizacije v odnosu do njihovih razvojnih možnosti; 4. k razumevanju procesov družbene in prostorske integracije ter razvoju potrebnih instrumentov in razvojnih politik za preprečevanje družbeno-ekonomske marginalizacije; 5. k razumevanju procesov čezmejnega povezovanja, s posebnim ozirom na vlogo centralnih dejavnikov in lokalnih skupnosti pri oblikovanju in utrjevanju institucionalnih in funkcionalnih obmejnih regij; 6. k identifikaciji elementov in dejavnikov, ki zavirajo oziroma prispevajo k odpravljanju statusa perifernosti (v gospodarsko-prostorskem smislu) in marginalnosti (v socialno-kulturnem smislu) slovenskih obmejnih območij.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava se je, izhajajoč iz zgoraj navedenih primarnih ciljev, v poglobljeni obliki posvetila procesom in problemom v zvezi z razvojnimi možnostmi slovenskih obmejnih območij, navidez preprostega in »marginalnega« vprašanja, ki pa dejansko zaobjema dokaj kompleksno problematiko razvoja, preoblikovanja in upravljanja območij kulturnega stika ter procesov družbene integracije, ki tudi sicer predstavljajo najbolj izpostavljeno okolje v razvijanju nacionalnih politik na področju mednarodne lokacije in politične dejavnosti RS na eni strani ter integracijskih praks, na katerih temelji proces evropskega povezovanja na drugi strani. Zgoraj navedeni cilji in nameni raziskave so oziroma bodo zlasti pripomogli k doseganju naslednjih pričakovanih rezultatov: - k povečevanju razvojnih možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu RS v schengenski prostor; - k razvoju koncepta in uresničevanja aktivnih in mednarodno podprtih razvojnih politik RS za obmejna območja; - k reševanju problemov slovenskih »kontaktnih«, se pravi obmejnih območij iz vidika perifernosti v gospodarsko-prostorskem smislu in marginalnosti v socialno-kulturnem smislu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno