Projekti / Programi
K zgod. antrop. intelektualcev: evropska razmerja med spoloma in praksama demok.,v katerih se je oblik.kulturna poetika intelekt...
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
zgodovinska antroopologija, intelektualci, kulturna intimnost, kulturna poetika, kulturni preseki, helenizem, poliglotija, multikulturalnost, demokratične prakse, razmerja med spoloma, urbana etnologija, etike vsakdanjika, antropologija podob in besedila, dominantne naracije, zgodovinska semantika, zgodovina telesa, subkultura, nomadizem
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
14974 |
dr. Mojca Ramšak |
Etnologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
840 |
| 2. |
14323 |
dr. Svetlana Slapšak |
Humanistika |
Vodja |
2007 - 2009 |
808 |
| 3. |
18009 |
Tamara Zurunić |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2009 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Zgodovinska antropologija intelektualcev je ključno povezana z dvema socialno-kulturnima formacijama, ki opredeljujeta skupino še pred nastankom prve institucije intelektualcev: spolom oz. razmerji med spoloma v patriarhalni družbi, in demokracijo.
Teoretisko izhodišče projekta izvira iz novejših teorij spola/telesa. Umestiti zgodovinsko antropologijo intelektualcev v to področje pomeni na eni strani prekiniti z neargumentirano apropriacijo intelektualne kontinuitete kultur antike in sodobne Evrope, na drugi strani pa izzvati in inovirati pristop, ki v trikotniku spol/ženske – intelektualci – demokracija išče motivacijsko refleksijo radovednosti, nepriznavanja pravil, potrebe za nekompromisnim raziskovanjem, kar naj bi bili osnovni elementi opisa intelektualcev. Rezultat takšne analize bo model kulturne poetike, ki ga lahko preverimo na postopku branja imanentnih poetik obstoječih tekstov avtorjev iz skupine. Tako utemeljen model kulturne poetike bo osnova za osrednje raziskovanje antropologije skupine intelektualcev v helenističnem svetu nove globalne kulture. S stališča zgodovinske antropologije težišče analize postavljamo v štiri tematske okvirje: poliglotija, urbanost/multikulturalnost, institucije, subkultura/nomadizem. Vse štiri tematske okvirje postavljamo v kontekst spremenjenih razmerij med spoloma in spremenjenih praks sodelovanja v politiki, oz. ločevanja privatne in javne sfere. V tem beremo politike konstrukcije telesa in diskurza, ki pričajo o ključnih spremembah. Te spremembe preverjamo ob primerjanju sinhronih tekstov in podob privatne in javne sfere, s tem da opazujemo tudi drugačen status in avtoriteto pogleda, v obdobju atenske demokracije, družbenih sprememb helenističnega obdobja, z možnimi kontinuitetami do danes. S tem pa se spreminja horizont proučevanja antropološke zgodovine tako spolov kot demokracije in se relacija spol-demokracija postavlja v središče refleksije položaja intelektualcev danes.
Metodologija: študija bo zasnovana na primerjanju tekstov in podob, oz. na diahronijsko-izohronijsko utemeljenem postopku, ki ga uporablja francoska šola antropologije antičnih svetov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je obravnaval redko temo zgodovinske antropologije intelektualcev, o kateri obstaja izjemno malo literature. Ni bilo očitnih možnosti teoretične opredelitve, metodološki aparat za obravnavo takšen teme ni posebej izdelan. Z razvojem te smeri v zgodovinski antropologiji se razširja tematsko obzorje, ki je za Evropo posebej pomembno v perspektivi zgodovine znanosti in tudi kulture. V tem kontekstu "konfiguracija zavesti" podrazumeva antropološko raziskovanje intelektualca in državljana v zgodovinskem kontekstu: performativni, diskurzivni in epistemološki aspekt intervence intelektualca/državljana razkriva delovanje različnih drugih antropoloških mehanizmov, predvsem konstrukta družbeno-spolnih identitet.
Na eni strani, inovativnost pristopa je dekonstruirala evrocentrično pozicijo intelektualca, na drugi pa je nadaljevala šolo antropologije antičnih svetov, s tem da je posebej izpostavljala tiste intelektualce, ki so temeljno spremenili interpretacije antike.
V kontekstu evropskih študij spolov, pristop odpira možnost raziskav, ki niso oblikovane po kanonskih modelih (vpis/izpis) utopične reprezentacije žensk, ampak odkrivajo operativne mehanizme patriarhalne cenzure v diahronični kontinuiteti: oni omogočajo tudi "niše" intelektualnega in državljanskega delovanja (področja manjše kontrole predpisujočega diskurza in naracij, pogosto subkultura ali suprakultura), kjer se intelektualci neposredno soočajo z ženskimi vprašanji. Zgodovinska zavezništva intelektualcev in feministk so samo najbolj očiten primer družbeno-kulturne produkcije "niš". Raziskava je končana s finalno obdelavo dveh študij: Franc Kavčič – pogled antropologije antičnih svetov (Narodna galerija, Ljubljana, rokopis sprejet) in Jani govor žensk v antiki (Šola retorike, Ljubljana, rokopis sprejet).
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji se je, za razliko od vseh ostalih post-socialističnih držav, razvilo znanstveno področje antropologije antičnih svetov. Uvedla ga je prav prof. Svetlana Slapšak. V interdisciplinarnem sodelovanju z denimo arheologijo, antropologijo spolov in balkanologijo, takšno področje omogoča specifično raziskovalno ekspertizo Slovenije, kot prostora znanstvenega srečanja, pedagoškega centra in inovacijskega dela v starih disciplinah humanistike. ISH, Ljubljanska fakulteta za humanistiko, že od leta 1997. razvija takšno raziskovalno in študijsko orientacijo, s čemer omogoča mobilnost idej in znanstvene populacije. Priznanje za akademske dosežke, torej za mlade raziskovalce, ki so se izobraževali v tej disciplini, je ISH dobil od univerze v Edinburgu, Trstu in Utrechtu (štipendije za postdoktorske raziskave in poletne šole, članstvo v Humanističnem konzorciju 7 evropskih univerz s sediščem v Utrechtu).
V drugi interdisciplinarni komponenti raziskovalnega projekta, antropologiji spolov, je tema projekta že privlekla mlade raziskovalce s področja Balkana in ES. Akademske povezave ISH oz. prof. Svetlane Slapšak so v zadnjem letu omogočile študijsko in znanstveno sodelovanje v programih HESP Modular PhD, GEMMA, Marie Curie EST, NOISE, ATHENA 3 - prihod tujih študentov in raziskovalcev in odhod domačih na tuje univerze in raziskovalne centre oz. projekte.
Raziskovanje zgodovinske antropologije intelektualcev je ključnega pomena za razvoj državljanske zavesti ter negovanje visokega nivoja javnega diskurza v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
