Projekti / Programi
Socializem in demokracija na Slovenskem v besedi in sliki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
socializem, demokracija, uporaba jezika, mediji, množična kultura
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
30272 |
dr. Pavlina Bobič |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2009 |
74 |
| 2. |
12226 |
dr. Alja Brglez |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
102 |
| 3. |
27774 |
Mitja Čepič Vogrinčič |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
70 |
| 4. |
05945 |
dr. Mladen Dolar |
Filozofija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
697 |
| 5. |
10900 |
dr. Igor Grdina |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2007 - 2009 |
1.712 |
| 6. |
29035 |
Ahac Meden |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
69 |
| 7. |
24389 |
dr. Gita Zadnikar |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
49 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt Socializem in demokracija na Slovenskem v besedi in sliki je zamišljen kot večplastna historičnoantropološka komparativno-kontrastivna študija o procesih modernizacije. Njen osrednji namen je primerjava med javnima diskurzoma socializma in demokracije na Slovenskem v obdobju po 2. svetovni vojni (s primerjalnimi ekskurzi v starejša obdobja – do vzpostavitve moderne politične strukture leta 1848); na tej podlagi bo analizirana celovitost modernizacije življenja v Sloveniji po letu 1945, zlasti takoimenovanega javnega in političnega življenja pa seveda njunih učinkov na oblikovanje zasebnega. V ospredju analize bodo vprašanje kontinuitete in diskontinuitete tekstnih obrazcev (časopisje, književnost, govorjena besedila v elektronskih medijih, šale) in slikovnih motivov (uradne fotografije, reprezentativni kipi, manifestacije, plakati, karikature) v dveh epohah z različnima vrednostnima sistemoma. Politični prelom v letih 1989–1991, ki je Slovence postavil v nov referenčni okvir, ni pomenil popolne prekinitve s preteklostjo saj se je neodvisna Republika Slovenija v nekaterih primerih poudarjeno oklepala dediščine po SRS oziroma SFRJ (primer: nasledstvo pri mednarodnih pogodbah). V mnogoterih sektorjih javnega življenja pa je »konec milenija« pomenil poskus vstopa v novo ero. Toda strukture »dolgega trajanja«, ki se občasno opazno manifestirajo tudi v vsakdanjem življenju, opozarjajo, da tudi prelom 1989–1991 nosi v sebi določeno (tipološko) dediščino poprejšnjih prelomov v slovenskem javnem življenju. Na tem mestu se odpira pomembno vprašanje o enotnosti časa po letu 1945, odgovor nanj pa lahko najdemo le v preučitvi okvirov modernizacijskih procesov.
Predlagani raziskovalni projekt v skladu s sodobnimi historiografskimi paradigmami posega na raven institucij in privatnega življenja; veliko pozornost namenja razkoraku med politično »produkcijo resničnosti« in dejanskim stanjem, ki je še posebej značilen za socialistično obdobje (vendar ne samo zanj). Preučuje tako strukture elitne kot množične kulture, ki se srečujeta v vsakdanjem življenju (praznovanja, običajni delavnik). Predpostavka je, da so modernizacijski procesi v različnih obdobjih na različnih sektorjih življenja zaznamovali slovensko stvarnost po letu 1945. Tako enotnost času po 2. svetovni vojni daje dinamika – kljub poskusom najdenja dokončnih rešitev (v socializmu in demokraciji).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je ena prvih, ki se loteva številnih aspektov množičnih medijev in javnega diskurza v obdobju po drugi svetovni vojni in se ne omejuje na rabo medijskega gradiva kot zgodovinskega vira, kot se tudi ne na analizo predvsem politično informativnih segmentov medijskih vsebin. Raziskava sledi cilju vzpostavljanja natančne slike diskurzivnega konteksta nekaj čez štirideset let trajajočega obdobja in sprememb, ki so se dogajale znotraj njega. Pomen rezultatov raziskovalnega projekta za razvoj znanosti je velik zlasti na področju povezovanja različnih znanstvenih polj in njihovih diskurzov. Raziskovalna skupina se je lotila celovite obravnave doslej popolnoma nepreučenega vidika slovenske preteklosti in to na sodoben način in v skladu v trendi, ki se uveljavljajo v Evropi in svetu. Raziskovalni projekt tako predstavlja obsežno analizo modernizacijskih procesov po drugi svetovni vojni, na njeni osnovi pa je utemeljil tudi smiselno periodizacijo slovenske zgodovine.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvojni potenciali projekta so glede na to, da gre za humanistično disciplino, katere cilj je analiza preteklih dogodkov v skladu z epistemološkimi načeli zgodovinske znanosti in katere prvi cilj je pridobivanje novih vednosti in kritični pretres starih, seveda predvsem v polju, ki ga zajema že točka 8.1.. Navedemo lahko več področij družbenega življenja v Sloveniji, na katerih raziskava prispeva k razvoju pomembnih praks. Na področju vzgoje in izobraževanja prinaša nove vpoglede tako v vsakdanje življenje kot v medijsko krajino obdobja po 2. svetovni vojni, kar bo pomemben vir za šolsko obravnavo tega obdobja. Na področju množičnih medijev, ki so bili temeljni predmet projekta, izsledki raziskave prav njim koristijo kot pomemben vpogled v razvoj slovenskega medijskega prostora. Podrobnejši vpogled v zgodovino slovenskih medijev je koristen tako za razpravo o vlogi in položaju medijev v sodobnosti ter oblikovanje medijskih politik kot pri upravljanju in urejanju sodobnih medijev. Na področju socialne politike pa so izsledki raziskave pomembni predvsem zaradi prispevka k oblikovanju bolj verodostojnega in predvsem bolj analitsko dodelanega vpogleda v mentalitetne strukture obravnavanega obdobja in prav razumevanje teh struktur je ključno tudi za oblikovanje delujočih, predvsem pa sprejemljivih socialnih in gospodarskih politik.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
