Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Trajnostni razvoj urbanih ekosistemov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.02  Humanistika  Geografija  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 
Ključne besede
trajnostni razvoj mest, raziskovalna metodologija, kazalci trajnostnega razvoja, tipologija mest in mestnih območij, kvaliteta bivalnega okolja, načrtovanje trajnostnega razvoja, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15403  dr. Dejan Cigale  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  411 
2.  16049  dr. Barbara Lampič  Humanistika  Raziskovalec  2007 - 2009  530 
3.  19338  dr. Irena Mrak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2008 - 2009  328 
4.  16377  mag. Nataša Pichler-Milanovič  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2008  239 
5.  03912  dr. Dušan Plut  Humanistika  Vodja  2007 - 2009  1.079 
6.  14635  dr. Dejan Rebernik  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  293 
7.  04291  dr. Metka Špes  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  521 
8.  22693  dr. Katja Vintar Mally  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2009  287 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.899 
Povzetek
Sonaravni razvoj mestne poselitve uvodoma prepoznava trojno razsežnost zahtev. Temeljno izhodišče je iskanje ravnovesja, uravnoteženost med okoljskimi, gospodarskimi in socialnimi cilji razvoja poselitve, optimizacijo zahtev in interesov. Glede na aktualno problematiko bodočega razvoja mest na celotnem območju EU in tudi v Sloveniji, smo kot glavne cilje predlaganega temeljnega raziskovalnega projekta opredelili naslednje: • Analiza in vrednotenje kazalcev trajnostnega razvoja, ki so bili doslej uporabljeni v primerljivih tujih in domačih raziskavah. • Oblikovanje metodologije vrednotenja stopnje trajnostnega razvoja mest, ki bo mednarodno primerljiva. • Analiza trajnostnega razvoja s pomočjo vrednotenja vseh treh skupin kazalcev za vsa slovenska mesta. • Izdelava tipologije mest glede na njihovo stopnjo trajnosti. • Podrobnejša preučitev trajnosti izbranih mest, ki reprezentirajo posamezne tipe (tudi s pomočjo dodatnih, "kvalitativnih" kazalcev); Pomen rezultatov predlaganega temeljnega projekta za razvoj znanosti vidimo v naslednjih poudarkih: • Nov celovit pristop k obravnavanju trajnostnega razvoja mest v Sloveniji, ki bo upošteval tako različno velikost mest kot njihovo funkcijo, različne tipe mest idr.. • Oblikovanje metodologije za analizo in vrednotenje različnih vidikov razvoja mest/mestnih območij/urbanih ekosistemov. • S temeljno raziskavo trajnostnega razvoja širših urbanih ekosistemov bi izvedli prvo obsežnejšo tovrstno raziskavo v Sloveniji, ki bi prav na področju načrtovanja in razvoja mest v povezavi z vsebinami trajnostnega razvoja in kakovosti bivanja prinesla tudi nove metodološke pristope proučevanja. Vsebinsko se raziskava navezuje na številne mednarodne projekte s sorodno vsebino, kjer so sodelavci na projektu sodelovali kot partnerji, podizvajalci ali konzultanti, vendar so vse dosedanje raziskave izhajale iz razmer v širšem evropskem prostoru (kjer so slovenske razmere specifične) in niso zajemale vseh področij trajnostnega razvoja mest (predvsem je bil pomanjkljivo obravnavan okoljski vidik). • Prispevek k boljšemu razumevanju mest, njihovega funkcioniranja in procesov, ki jih oblikujejo. • Predvideni rezultati bodo predvsem z metodološkega vidika ponudili uporabno osnovo za bodoča aplikativna raziskovanja tako srednjih kot malih mest. Pomen rezultatov predlagane raziskave za razvoj znanosti sovpada s cilji mednarodnih usmeritev za razvoj »trajnostnih naselij«.
Pomen za razvoj znanosti
Temeljni projekt »Trajnostni razvoj urbanih ekosistemov« predstavlja prvo obsežnejšo tovrstno raziskavo v Sloveniji, ki prav na področju načrtovanja in razvoja mest v povezavi z vsebinami trajnostnega razvoja in kakovosti bivanja prinaša tudi nove metodološke pristope proučevanja. Nov celovit pristop k obravnavanju trajnostnega razvoja mest v Sloveniji upošteva tako različno velikost mest kot njihovo funkcijo, različne tipologije mest idr., hkrati pa omogoča oblikovanje metodologije za analizo in vrednotenje različnih vidikov razvoja urbanih ekosistemov. V teoretično-metodološkem, torej znanstvenem pomenu rezultati projekta pomenijo bistveno novost na področjih: • Opredelitve razumevanja mestnega sistema - razumevanja mesta kot odprtega ekosistema; • Integralne ocene trajnostnega razvoja urbanih ekosistemov - integralni geografki model trajnostnega prostorskega raziskovanja; • Tipologija mest, ki temelji na kombinaciji različnih skupin kriterijev in razvršča mesta v posamezne tipe glede na centralnost, demografski in gospodarski razvoja. Projekt prinaša pomemben prispevek k boljšemu in predvsem drugačnemu razumevanju mest, njihovega funkcioniranja in procesov, ki jih oblikujejo. S tem pa se odpirajo tudi povsem nove možnosti in pristopi k celovitemu reševanju trajnostnega prostorskega načrtovanja, kjer se prav na urbanih območjih soočamo z največjimi konflikti interesov. Z vidika prostorske opredelitve je pomembno spoznanje, da je potrebno mesta obravnavati kot snovno in energetsko odprt sistem, katerega vplivi so globalni, regionalni in lokalni. Izvedeno raziskovanje kaže, da so s sonaravnega vidika vplivi različnih urbanih vzorcev ter kazalci urbanih tokov slabo raziskani in pogosto neuporabni za urbane ekosisteme. Prav zato smo z znanstvenega vidika večja pozornost namenili metodologiji, ki omogoča celovito in poglobljeno proučevanje urbanega metabolizma mest. Izdelali smo matrično zasnovo za objektivnejšo oceno in primerjavo pomena sedanjega in prihodnjega načrtovanega posameznega negativnega vpliva na okolje. Za manjša mesta je bil izdelan nabor treh skupin kazalcev, ki so bolj primerni za zasledovanje sprememb kakovosti življenja prebivalcev mesta in kakovosti samih urbanih ekosistemov. Zato smo že uveljavljen model raziskovanja kakovosti okolja (ti. DPSIR model) Evropske agencije za okolja dopolnili s dvema novima metodološkima poljema: raziskovanje specifične občutljivosti okolja (samočistilne, torej nevtralizacijske in regeneracijske zmogljivosti) sestavin okolja ter tipologijo in oceno pomena ključnih oblik degradacije okolja. Integralni geografski model sonaravnega raziskovanja prostorskega razvoja smo dodatno empirično preizkusili na primeru Ljubljane. Pričakujemo, da bodo rezultati omogočili širšo uporabo dopolnjenega znanstveno-raziskovalnega modela tudi za druga mesta.
Pomen za razvoj Slovenije
Empirični rezultati projekta potrjujejo predpostavko, da urbani razvoj Slovenije praviloma ne poteka v smeri okrepljenega in policentrično zasnovanega poselitvenega vzorca. Izsledki odkrivajo ključna polja netrajnostnega razvoja mest. Analiza urbanih ekosistemov v Sloveniji je za prostorski razvoj države zelo pomembna, zlasti njen empirični del, ki vključuje preizkus metodologije vrednotenja stopnje trajnostnega razvoja na primeru Ljubljane. Rezultate je Mestna občina Ljubljana že uporabila pri oblikovanju strateških prostorskih dokumentov na lokalni ravni ter kot strokovne podlage za pripravo razvojnih načrtov na regionalni ravni (npr. zasnove regionalnega prostorskega razvoja širšega mestnega območja in regije), in tudi kot usmeritev za lokalne izvedbene akte na področju usmerjanja nadaljnjega procesa širjenja mestnega območja. S strani Mestne občine Ljubljana je bila tudi finančno podprta objava monografije (Plut, 2008). Posamezni rezultati so že bili objavljeni v nekaterih znanstvenih prispevkih projektne skupine (Urbani Izziv, Dela, Geografski Vestnik, Razprave Filozofske fakultete), del objav pa je še v tisku oziroma v pripravi za tisk. Rezultati temeljnega projekta bodo podprli predloge za uresničevanje strateških razvojnih ciljev Slovenije – gospodarskih, socialnih, okoljskih, prostorskih, predvsem pa usmeritve za urejanje in načrtovanje prostora, ki zagotavlja učinkovita in privlačna mesta, ki so žarišča razvoja širših, mestnih regij in okrepljenega policentrizma kot pogoja skladnejšega regionalnega razvoja. S tem bodo pripomogli k uresničevanju ciljev doseganja trajnostnega razvoja in posredno k povečevanju konkurenčnosti, ekonomske in socialne kohezivnosti na lokalni, regionalni in državni ravni. Metodologija in rezultati temeljne raziskave se že vključujejo v visokošolski študijski program Geografija v okviru usmeritve Varstvo okolja in predmetov Urbana geografija in Regionalno planiranje na Oddelku za geografijo, FF, Univerze v Ljubljani. Z bolonjsko študijsko prenovo so rezultati že vključeni tudi v nova predmeta in sicer Geografija sonaravnega razvoja in Humana ekologija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno