Projekti / Programi
Sodobna kultura v krizi družbene kohezivnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
sociologija kulture, družbena kohezivnost, kulturni procesi, kulturna razsežnost globalizacije
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava bo proučevala procese na področju kulture, glavne udeležence v kulturi in njihove prakse v treh slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor, Koper), ki jih bo obravnavala v širšem okolju kulturnih procesov, gibanj in sprememb v Sloveniji. Vključila bo komparativni pregled stanja in sprememb v treh sosednjih mestih – Trieste/Trstu, Graz/Gradec in Zagreb. Raziskava bo potekala z vidika splošnih globalnih procesov, predvsem pa evropskih, da bi pojasnila potenciale Slovenije in okoliških regij v svetovni tekmi in da bi ugotovila, kakšne možnosti imajo s sedanjimi kulturnimi politikami. Kulturno sfero, kakršna se je vzpostavila v moderni zgodovini, pretresajo dramatični in protislovni procesi. Notranje artikulacije in načini, kako se kulturne prakse povezujejo z drugimi družbenimi praksami, se drastično spreminjajo s svetovnim družbenim preoblikovanjem. Če so se v zgodnji moderni Evropi raznoliki in heterogeni lokalni procesi iztekli v skupen splošen pojav (to je, vzpostavitev avtonomne sfere kulture), dandanes vse bolj homogeni globalni procesi porajajo zelo različne in celo kontradiktorne učinke na lokalne kulture. Če je bil v 15. stoletju vznik »kulture« nekapitalističen pogoj, ki je pripeljal do zmagoslavja kapitalistične ekonomije, današnja »razpustitev« avtonomne kulturne sfere kaže na to, da so se kulturne prakse preselile v jedro kapitalistične ekonomije kot pogoj, da se začne nov ciklus ekonomske preobrazbe. V sedanjih okoliščinah so človeški viri z družbenimi odnosi kohezije najpomembnejši dejavnik produktivnosti za valorizacijo kapitala. Kar morda vzbuja vtis, da se tržna ekonomija le širi na področja, ki so bila navadno zunaj tržne ekonomije (družbene storitve, v tem okviru pa kulturne dejavnosti s svojimi proizvodi), bi bila lahko tudi zastavitev teh področij kot ključnih dejavnikov nove kapitalistične ekonomije. Zdi se, kot da gre za plen za dobiček (pravice intelektualne lastnine, podjetništvo v kulturi…) ali za simbolno moč (nacionalne kulture proti globalnim kulturnim industrijam, kreativne industrije proti tradicionalnim kulturnim prioritetam in podobno), v resnici pa je morda v igri svetovni boj za najbolj donosne vire produkcije (kot so bili v raznih zgodovinskih obdobjih boji za nadzor trgov, naravnih in energetskih virov). V okviru natanko teh napetosti in konfliktov se oblikuje nov geopolitičen zemljevid sveta. Najbolj nedolžne vladne odločitve o podpori na videz marginalnih kulturnih dejavnosti lahko imajo dolgoročne strateške učinke. Raziskava bo povezala razne vidike, ki so jih doslej obravnavali ločeno.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je proučevala kritičen trenutek v zgodovinski transformaciji kulturne sfere. Te procese je raziskovala v regionalnem okviru Srednje Evrope z empiričnim raziskovanjem (zbiranjem statističnih podatkov; analiziranjem dokumentov; intervjuvanjem glavnih udeležencev: kulturnih administratorjev, delavcev v kulturi, posrednikov, predstavnikov javnih in neodvisnih institucij, medijev itn.). Raziskava je zajela štiri države (Italijo, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško) in šest mest iz regije (Trst, Gradec, Zagreb, Ljubljano, Maribor in Koper). Sociološka analiza konkretnega empiričnega gradiva vpeljuje perspektivo »od spodaj navzgor« na ozadju sodobnih svetovnih procesov in zgodovinskih sprememb. Študije (objavljene v monografijah, revijah ali na spletni strani raziskave) razpirajo razumevanje heterogenih lokalnih konfliktov v homogenih globalnih procesih, v današnji razpustitvi »avtonomne« kulturne sfere in v selitvi kulturnih praks v jedro kapitalistične ekonomije kot pogoj, da se začne nov ciklus ekonomske preobrazbe. Pomen za razvoj znanosti ima raziskava predvsem v povezovanju raznih vidikov, ki so bili doslej obravnavani ločeno: 1. kulturnih praks na lokalnih, regionalnih in nacionalnih ravneh, 2. kulturne ekonomije v okviru tako imenovanega kognitivnega kapitalizma, 3. kulturnih politik s sodobno restrukturacijo in deregulacijo kulturne sfere, 4. pravnih predpisov od institucionalnega urejanja kulturnih institucij do varstva avtorskih pravic. Projekt je tako zastavil raziskovanje sociologije kulture, ki je neposredno vključeno v dejanske prakse in procese ter hkrati opremljeno z analitičnimi teoretskimi orodji, ki se oblikujejo s križanjem raznih raziskovalnih problematik in prijemov. Iz križanj so bodisi nastali novi koncepti, kot so »anti-muzej«, »ekonomska socializacija«, »družbeni histrionizem« …, ali pa so se pokazali koristni koncepti iz drugih disciplin, kot sta »posebni« in »splošni skepticizem«. Raziskovalno delo je bilo občutljivo tudi za razsežnosti »kulturnega preobrata« v humanističnih vedah, ki se predstavlja kot pomemben zasuk. Gre za naskok kulturnih teorij na družbene vede, z namenom da si prisvojijo proučevanje družbenosti in se vzpostavijo kot teorije družbe na sploh. Proučevanje kulture se je zato zdelo potrebno ločiti od takšnega »kulturnega determinizma«, ki jemlje »kulturo kot avtoritativen subjekt diskurza o družbenih razmerjih. »Kulturalizem« se je v raziskovalnem delu jasno pokazal kot del splošnega konteksta depolitizacije družbenih odnosov, razpada družb nasploh in razkroja družbenega pomena umetnostnih praks (cf. članke »L'Oubli épistémologique« in poročila z internetne stran: poročilo o vizualnih in uprizoritvenih umetnostih in komentarja Borisa Budna ter Borislava Mikulića). Pomemben je bil tudi znanstveni dialog, ki ga je zagotovila raziskovalna skupina z vabilom zunanjim sodelavcev, da napišejo komentar na poročila, ki so jih pripravili raziskovalni sodelavci. Vsa besedila raziskovalne skupine s prispevki vabljenih sodelavcev so dostopna na internetni strani, kjer so dostopna javnosti. Nekateri članki so bili že obljavljeni v knjigi "Kultura danajskih darov"in v drugih knjigah ali revijah. Ostali članki bodo objavljeni v knjigi "Sodobna kultura v krizi družbene kohezivnosti" leta 2011.
Pomen za razvoj Slovenije
Osrednji problem raziskovanja je bila restrukturacija slovenske kulturne sfere, kulturnih praks in institucij s primerjalnim ogledom okoliške regije, artikulacija globalnih procesov v lokalnih okoljih in primerjava Slovenije na tem področju v širšem okviru. Rezultati raziskovalnega dela so obravnavali oblike povezav med kulturo in gospodarstvom, pri čemer so relativizirali tezo o pomenu kulture za gospodarsko rast. Kot pomembno se je vendarle v raziskavi pokazalo širjenje tržne regulacije na področje kulture, kjer sta Italija in Avstrija najdlje (v reformaciji javnih institucij v institucije zasebnega prava, regulaciji delovne sile, strukturi potrošnje kulturnih blag …), Slovenija in Hrvaška pa jim počasi, a odločno sledita.
Študije raznih kulturnih produkcij (vizualnih umetnosti, uprizoritvenih umetnosti, glasbe in založništva) so pokazale na presenetljivo raznolike umetniške ideologije v vsaki od teh produkcij in na zelo specifične pogoje umetniške produkcije. V tem smislu bo raziskava v oporo državnim in lokalnim organom, ki sprejemajo politične odločitve, odločajo o financiranju in o razvojnih načrtih ter o državnih stališčih v mednarodnih institucijah. Analize logik kulturnih produkcij na področju vizualne, uprizoritvene in glasbene umetnosti ter knjižnega založništva predstavljajo razmerja med raznimi udeleženci (umetniki, javnimi in zasebnimi institucijami, posredniki, založniki, občinstvom…), njihove strategije, družbenogospodarske položaje ter sposobnosti, da se odzovejo na spreminjajoče pogoje in institucionalne spremembe. Te analize bodo pomagale vsem udeležencem, samim umetnikom, producentom in kulturnim politikom, da bolje razumejo svoj položaj, ki ga običajno ne vidijo onkraj lastnih interesov. Raziskovalni rezultati pomagajo razumeti sodobne kontradikcije:
- zakaj je kultura postala s »kulturnimi industrijami« donosna, ekonomski položaj umetnikov je kljub temu slabši;
- zakaj javne podpore v založništvu omogočajo izid kvalitetnih knjig, ne morejo pa pripraviti založnikov do bolj odgovorne založniške politike;
- zakaj so muzeji sodobne umetnosti postali anti-muzeji in zakaj izginjajo razlike med alternativnimi galerijami in nacionalnimi muzeji;
- zakaj je dostop glasbenikov do produkcije glasbe vse bolj enostaven, a so vedno bolj odvisni od založnikov in glasbenih agencij;
- zakaj se je reforma gledališkega sistem ustavila...
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
