Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Slovenci v ZDA in v Avstraliji in pomen internetnih povezav na ohranjanje slovenske identitete

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H100  Humanistične vede  Dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika 
H105  Humanistične vede  Bibliografija 
H240  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (približno od leta 1800 do leta 1914) 
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 
Ključne besede
Slovenci, identiteta, etnične skupine, priseljenci, izseljenci, organiziranost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08423  dr. Matjaž Klemenčič  Zgodovinopisje  Vodja  2007 - 2009  840 
2.  06164  dr. Samo Kristen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2007 - 2009  128 
3.  04663  Janez Stergar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2007 - 2009  951 
4.  03372  Nada Vilhar    Tehnični sodelavec  2007 - 2009  169 
5.  10895  dr. Jernej Zupančič  Humanistika  Raziskovalec  2007  694 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.471 
Povzetek
V okviru projekta bomo za izbrane skupnosti Slovencev v zahodnem delu ZDA in v Avstraliji raziskovali njihovo poselitev in naselitev v novih domovinah, njihovo organiziranost v slovenskih narodnih domovih (oziroma klubih), bratskih podpornih organizacijah (specifično za ZDA) ter etničnih župnijah (za ZDA) oziroma katoliških misijah (za Avstralijo). Predstavljena bo tudi politična participacija predstavnikov obeh skupnosti v novih domovinah in zanimanje obeh skupnosti v obdobju kriz na slovenskem etničnem ozemlju. Raziskali bomo tudi vpliv povezav preko svetovnega spleta na ohranjanje etnične identitete med obema skupinama. Izdelana bo tudi primerjalna analiza med starejšo skupnostjo Slovencev v zahodnem delu ZDA, kjer predstavljajo večinoma potomce priseljencev, ki so se v ZDA naselili ob koncu 19. stoletja, in avstralsko-slovensko skupnostjo na posameznih primerih, ki se je v Avstraliji večinoma naselila po drugi svetovni vojni. Študije bomo omejili na slovenske skupnosti v Pueblu (Koloradu) in Rock Springsu (Wyoming), uporabili bomo pa tudi izsledke raziskav za slovenske skupnosti v Leadvillu (Kolorado) in San Franciscu (Kalifornija). Pri avstralsko-slovenski skupini pa bo raziskovanje omejeno na slovenske skupnosti v Melbournu, Brisbanu in na Zlati obali. Viri za raziskovanje slovenskih skupnosti v ZDA so: – arhivsko gradivo, ki ga hranijo ameriške inštitucije (rezultati ljudskih štetij, arhivi mestnih svetov) in zasebne ustanove javnega značaja (arhivi katoliških župnij in škofij) – arhivi posameznih slovenskih bratskih podpornih organizacij – arhivi nekaterih slovenskih narodnih domov in kulturnih društev – časopisna gradiva in drugi tiskani viri – intervjuji posameznikov Viri za raziskovanje slovenskih skupnosti v Avstraliji so: – arhivsko gradivo, ki ga hranijo avstralske inštitucije (rezultati ljudskih štetij) in zasebne ustanove javnega značaja (arhivi katoliških misij) – arhivi posameznih slovenskih klubov in kulturnih društev – časopisna gradiva in drugi tiskani viri – intervjuji posameznikov
Pomen za razvoj znanosti
Spoznanja raziskav povečujejo na eni strani naše vedenje o slovenskih skupnostih na zahodu ZDA, po drugi strani pa predstavljajo prispevek k teoriji in metodologiji raziskovanja priseljenskih skupnosti v svetovnem merilu. V knjigi »Jim Pugel and Other Slovenian Pioneers of Publo, Colorado« je bilo tako uspešno združeno raziskovanje in izkušnje zgodovinarja slovenskega priseljenstva v ZDA s spoznanji in metodami rodoslovcev. To se je izkazalo kot precej učinkovito, saj je bilo mogoče na podlagi tega sodelovanja precej natančno opisati življenje in delo slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v Pueblu, na drugi pa slediti tudi procesom njihove akulturacije in asimilacije. Mogoče je bilo podrobno orisati tudi pot posameznih priseljencev iz slovenskega etničnega ozemlja v Pueblo ob koncu 19. stoletja. Rekonstrukcija popotovanja nam ni razkrila le imena ladij, s katerimi so ti priseljenci prispeli v ZDA, ampak tudi nadaljevanje njihove poti do Puebla in kvaliteto njihovih potovanj. Mogoče je bilo proučiti tudi njihova delovna mesta, to je kje in kaj so delali. Od vrste zaposlitve je bila precej odvisna tudi kvaliteta njihovega življenja. Izkazalo se je, da se je večina slovenskih priseljencev nameravala izseliti le za nekaj let, da bi zaslužili nekaj denarja, in se nato vrnili v domovino. Ker se je večina zaposlila na slabše plačanih delovnih mestih, so mnogi ostali v ZDA za stalno. Ti so »sanjali«, da bi zaslužili dovolj denarja za nakup ranča, ali pa, da bi postali samostojni podjetniki. Delu priseljencev je to uspelo in ti so imeli tudi precejšen vpliv ne le na življenje slovenske skupnosti, temveč tudi na življenje in razvoj celotnega mesta. Spoznanja raziskav o razvoju slovenske skupnosti v Pueblu so pomembna tudi z vidika konceptov raziskav lokalne zgodovine slovenskih naselbin po svetu, saj so lokalne zgodovine le-teh le redko doživele znanstveno obravnavo. Spoznanja raziskav potrjujejo, da predstavlja slovenska izseljenska zgodovina bogat del zgodovine slovenskega naroda in Slovenije, hkrati pa tudi del zgodovine priseljenskih držav. V priseljenskih državah, še posebej pa v ZDA, je veliko raziskovalcev in inštitucij, ki se ukvarjajo z zgodovino in drugimi vidiki problematike priseljenskih skupnosti. V letih trajanja projekta je vodja projekta prejel kar nekaj vabil za pisanje prispevkov o priseljenskih skupnostih za ameriške enciklopedije, ki izhajajo pri uglednih ameriških založbah (SAGE, ABC-Clio, Salem itd.). Zanimivo je, da se vodja projekta pri tem pogosto znajde kot edini evropski avtor v teh enciklopedijah. Najpogostejše so prošnje za gesla o Slovencih v ZDA pa tudi za gesla o etničnih skupnostih iz prostora nekdanje Jugoslavije. V zvezi s tem je potrebno spremljati posamezne vidike priseljenske problematike, odmevnost slovenskega prispevka razvoju ZDA in koncepte priseljenskih zgodovin kot delov ameriške zgodovine v sodobni znanstveni literaturi. S temi objavami pa se povečuje tudi vedenje o Slovencih ter slovenskih izseljencih v ZDA in drugih, v glavnem angleško govorečih deželah, kar prispeva k promociji Slovenije.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave slovenskih skupnosti v ZDA skozi zgodovino in sedanjost predstavljajo pomemben del raziskovanja preteklosti in sedanjosti slovenskega izseljenstva in tudi slovenskega naroda kot celote. Z rezultati omenjenih raziskav se bodo Slovenci v Republiki Sloveniji seznanili z novimi spoznanji o Slovencih, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Le-ti predstavljajo pomembno vez med Slovenijo in državami, v katerih živijo, na številnih področjih družbenega življenja (zlasti na gospodarskem). Rezultati raziskav so uporabni za vzpodbujanje gospodarskega sodelovanja med ZDA ter Avstralijo in Republiko Slovenijo, zlasti za vzpostavljanje prvih stikov. Ob sicer do sedaj redkih raziskavah slovenskih skupnosti v posameznih ameriških mestih je v večini primerov raziskano tudi podjetništvo slovenskih priseljencev in njihovih potomcev. Izkazalo se je, da ima marsikatero od teh »slovenskih« podjetij precejšen vpliv v lokalnem okolju in bi lahko služilo kot vez oziroma kot posrednik med slovenskimi in ameriškimi podjetji. Rezultati projekta so pomembni tudi za ohranjanje etnične identitete Slovencev v ZDA. Ob tem je potrebno poudariti, da so mnogi slovenski politiki in kulturniki, ki so se v petdesetih letih 20. st. ukvarjali z identiteto Slovencev v ZDA, ugotavljali, da naj bi v naslednjih petdesetih letih slovenska identiteta v ZDA izginila. Danes – petdeset let po tem – lahko rečem, da slovenska identiteta v ZDA še vedno obstaja in, da nič ne kaže, da bi v naslednji petdesetih letih izginila. Resda je ta identiteta različna od tiste pred petdesetimi leti, ko je živelo še precejšnje število pripadnikov prve generacije priseljencev. Kljub vsemu še danes obstoje organizacije slovenskih izseljencev v ZDA, v katerih je jezik občevanja sicer angleščina, vendar pa se je njihova privrženost slovenski identiteti še kako pokazala ob križpotju devetdesetih let 20. st., ko je šlo za vprašanje priznanja Slovenije kot samostojne in neodvisne države. Rezultate tovrstnih raziskav je mogoče uporabiti tudi na področju kulturnega sodelovanja, zlasti med mesti, v katerih žive slovenski izseljenci, s subjekti v Republiki Sloveniji. Tovrstna spoznanja lahko služijo tudi pri uresničevanju skrbi Republike Slovenije »za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, te za pospeševanje njihovih stikov z domovino«, kot je zapisano v 5. členu Ustave Republike Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno