Projekti / Programi
Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja. Procesi oblikovanja in rušenja umetnostnih, družbenih in kulturnih meja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
| H330 |
Humanistične vede |
Dramska umetnost |
gledališka zgodovina, slovensko gledališče in dramatika 20. stoletja, umetnostni kanon in procesi marginalizacije, cenzura, gledališče v procesu revolucije, vojne in družbene tranzicije (1918, 1941-1945, 1991), razvoj narodnih gledališč v 20. stoletju, slovensko gledališče in emancipacija žensk, vpliv novih medijev/tehnologij na gledališče, teatralnost v slovenski politiki 20. stoletja, avantgarde, eksperimenti in institucionalni gledališki sistem, tradicija, modernizem in postmodernizem, gledališče in ekonomija, nacionalna in popularna kultura, slovensko gledališče v jugoslovanskem in evropskem kontekstu, mehanizmi zgodovinskih sprememb
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt je prvi poskus širše zasnovane interdisciplinarne raziskave o slovenskem gledališču 20. stoletja. Njegov cilj je poglobiti, revidirati in dopolniti vedenje o slovenski gledališki zgodovini:
1) s sistematično raziskavo in predstavitvijo glavnih dogodkov, ustvarjalcev, dosežkov s področja gledališke umetnosti na Slovenskem v 20. stoletju (vprašanja gledališkega kanona);
2) z zgodovinsko raziskavo gledališča v širšem družbenem in političnem kontekstu ter v povezavi s pojavi teatralnosti v vsakdanjem življenju in javnih manifestacijah na Slovenskem;
3).z osvetlitvijo historiografskega vprašanja o dinamiki sprememb ter vidikih kontinuitete v slovenski gledališki kulturi 20. stoletja.
Zgodovinska analiza bo usmerjena v problem oblikovanja in rušenja umetnostnih, družbenih in kulturnih meja, ki je relevanten z več vidikov. Prvič: ideja »inovativnega«, »modernega« je bila v 20. stoletju središčna točka pomembnih umetnostnih in družbenih razprav. Drugič: slovensko zgodovino so v tem obdobju zaznamovali radikalni politični, družbeni in kulturni prelomi, ob katerih so se spreminjali materialni in institucionalnimi okviri gledališča, politične ali kulturne orientacije (nemški prostor, Balkan, Evropa), pogoji za produkcijo in recepcijo, ideologija in seveda estetika. Z razvojem novih medijev in tehnologij se je spremenjalo pojmovanje gledališča tudi na globalni ravni. Vse to se je navzven odražalo v izrazitih procesih afirmiranja in marginaliziranja posameznih gledaliških oblik, ustvarjalcev, smeri in tematik. Raziskava teh procesov »na novo«- po sodobnih teatroloških in zgodovinskih metodah – ni samo znanstveno, ampak tudi etično vprašanje ter predstavlja nujno podlago za razumevanje aktualnih umetnostnih problemov v času sodobne kulturne tranzicije.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je temeljnega pomena za razvoj študijev gledališča in scenskih umetnosti, saj prinaša izvirne raziskave o fenomenih, ki so odločilno zaznamovali slovensko gledališko kulturo 20. stoletja, a doslej še niso bili preučeni. Izsledki raziskave postavljajo temelje za proces zgodovinjenja in teoretizacije slovenskega gledališča in scenskih umetnosti (zgodovina druge polovice 20. stoletja namreč še ni napisana). Gre za referenčna dela, ki kritično revidirajo že znane in uveljavljene razlage, ob tem pa relevantno prispevajo k dialogu o aktualnih epistemoloških in metodoloških vprašanjih stroke.
Projekt podaja osrednje estetske, kulturne in ideološke orientacije, ki so oblikovale slovenski gledališki kanon in odkriva, kako se je razmerje med tradicijo in inovacijo razvijalo skozi stoletje. Pomemben vidik predstavlja obdelava tem, ki so bile v tradicionalnih študijah, usmerjenih predvsem v dramsko gledališče, zapostavljene (med njimi avantgardna gibanja, eksperimentalne prakse vse od hepeningov do sodobnih performativnih praks in plesa, amatersko gledališče), prezrte (raziskave odrskega govora, režije, dramaturgije), kot raziskovalni fokus še neodkrite (študije občinstva in modusov percepcije) ali iz ideoloških razlogov onemogočene (raziskave cenzure in samocenzure). Posebna pozornost je namenjena oblikovanju novih konceptov in metodologij k raziskavam uprizarjanja, prav tako razvijanju terminologije. Raznovrstne umetniške prakse – zlasti tiste v širšem polju scenskih umetnosti druge polovice 20. stoletja, za katere je značilen rizomski preplet med posameznimi disciplinami, umetnostmi in mediji – so namreč ustvarile kompleksne fenomene, ki potrebujejo ustrezna terminološka poimenovanja in zahtevajo inovativne pristope k njihovemu preučevanju.
Posebna vrednost projekta je v transdisciplinarnem pristopu, ki specifična vprašanja stroke, sicer zavezana okvirom tradicionalno ločenih področij, obravnava s širšega sociološkega in kulturnopolitičnega vidika. Spoznanja utegnejo pomembno vplivati tudi na re-evalvacijo znanj na drugih področjih (predvsem literature, zgodovine, sociologije kulture, antropologije vsakdanjega življenja, kulturnih in medijskih študijev). Obenem raziskovalni projekt presega nacionalni okvir raziskave. Rezultati so se izkazali zanimivi predvsem za študije gledališča v srednje- in vzhodnoevropskih državah, ki se soočajo s sorodnimi tranzicijskimi procesi. Pomemben medkulturni dialog je stekel v povezavi z mednarodnimi projekti, med njimi: STEP – Project on European Theatre Systems, European Network for Documentation and Research of Performances of Ancient Greek Drama, European Festival Research Project (v povezavi z International Association of Theatre Critics) ter sodelovanje članov v raziskovalnih skupinah v okviru International Federation for Theatre Research (»Historiography« in »Theatrical Event Working Group«).
Ključnega pomena za razvoj znanosti sta iniciativa raziskovalne skupine in njen angažma pri ustanovitvi ter ustvarjanju prve znanstvene revije za gledališče in scenske umetnosti na Slovenskem Amfiteater (od leta 2008 jo izdaja UL AGRFT v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije). Revija vzpostavlja integrativni kontekst raziskavam, ki so bile v slovenskem prostoru doslej razpršene po periodičnih publikacijah z različnih področij in vzpostavlja dialog z mednarodnim prostorom, v katerega je vpeljala tudi dva nova raziskovalna fokusa: Mehanizmi nadzora in moči ter Procesi dela in sodelovanja v sodobnih scenskih umetnostih. Oba temeljita na konceptualnih izhodiščih tega projekta, prav tako prva številka Scenske umetnosti in politike predstavljanja.
Projekt z zbranimi empiričnimi analizami in dokumentarnimi gradivi pomembno dopolnjuje nacionalno zbirko podatkov (hrani jih arhiv Centra za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT). Nova spoznanja pa so že del izobraževalnega procesa na Univerzi v Ljubljani.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovalnega projekta so bistveno razširili raziskovalno polje slovenske gledališke znanosti in pripomogli k razvoju tega sicer v veliki meri deficitarnega raziskovalnega področja v Sloveniji, hkrati pa je raziskovalna skupina z nekaj dogodki in znanstvenimi prezentacijami pomembno vplivala na promocijo Slovenije v mednarodnem prostoru.
Na pobudo projektne skupine in v sodelovanju z njo je nastala nova znanstvena revija Amfiteater, katere prvo številko (Scenske umetnosti in politike predstavljanja) je uredila članica skupine dr. Barbara Orel, drugo pa vodja projekta dr. Barbara Sušec Michieli (Mehanizmi nadzora in moči). Revija vzpostavlja prostor za izmenjavo slovenskih in tujih premislekov o scenskih umetnostih, kar je zagotovo ena od prednostnih nalog slovenskega raziskovanja scenskih umetnosti. Za uveljavitev slovenske (gledališke) znanosti je bila pomembna tudi organizacija mednarodne konference z naslovom Mehanizmi nadzora in moči pod okriljem Mednarodne zveze za gledališke raziskave IFTR/FIRT, Historiography Working Group, ki je potekala v Ljubljani spomladi leta 2008. K razvoju gledališkega raziskovanja bosta pripomogli tudi dve mladi raziskovalki, ki sta se projektni skupini pridružili v letih 2007 in 2008.
Raziskava odnosov med gledališčem, državo in ekonomijo, analiza gledališke cenzure na Slovenskem, refleksija različnih gledaliških estetik in zgodovinski pregled razvoja odrskega govora ter razmislek o različnih oblikah slovenskih gledaliških avantgardnih gibanj v 20. stol. imajo poleg znanstvene in promocijske tudi pedagoško vrednost, saj bodo rezultati raziskovalnega projekta uporabni v univerzitetnem izobraževanju za umetniške in humanistične discipline. Prav tako pa rezultati raziskave omogočajo umetniški, strokovni in širši javnosti, da vzpostavi odgovornejši odnos do tradicije, kulturne in nacionalne identitete ter da ozavesti družbeni pomen (gledališke) umetnosti. Člani projektne skupine tudi aktivno sodelujejo v aktualnem dogajanju na umetnostnem področju in s tem pomembno prispevajo h kulturnemu razvoju Slovenije (priprava gledališkega festivala Borštnikovo srečanje 2008, prispevki v časopisju, revijah, knjigah, v AV-medijih, priprava domačih in sodelovanje na tujih posvetovanjih, kongresih in konferencah).
Predstavljanje in uveljavljanje sodobne (institucionalne in alternativne) slovenske kulture in države kot prostora kulturnega poliloga v mednarodnem prostoru pomeni tudi udeležba članov projektne skupine na več znanstvenih srečanjih (konferenca Mednarodne zveze za gledališke raziskave IFTR v Seulu in Lizboni, konferenca Past Reflection in Postsocialism v Budimpešti, srečanje The Theatrical Event as Playing Culture v Amsterdamu, Prognosis Conference v Berlinu, simpozij Moderna diktatura kot praksa in izkušnja v Kopru itd.). V okviru mednarodnih projektov (STEP – Project on European Theatre Systems in Europe; European Network of Research and Documentation of Ancient Greek Drama) so nastali prispevki, pomembni za prepoznavanje slovenske gledališke umetnosti v mednarodnem okolju. Mednarodna raziskovalna dejavnost projektne skupine je spodbudila številne učiteljske in študentske izmenjave, povezane tudi z raziskovalnim delom, v evropskem programu Erasmus (izmenjave z Univerzo v Atenah, Univerzo v Warwicku, FU Berlin, DAMU Praga, Akademijo dramskih umetnosti v Bansky Bistrici/Slovaška, Akademijo za glumu v Osijeku/Hrvaška). Prav tako so rezultati raziskave konstruktivno vplivali na pripravo bolonjskih študijskih programov na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
Projektne raziskave so pomembno prispevale tudi k ohranjanju materialne in nematerialne kulturne dediščine na Slovenskem, saj smo pridobili in javno predstavili nove materiale o slovenski gledališki dejavnosti (javni spletni gledališki katalog e-Kumba). Zbirka e-Kumba predstavlja uporabno gradivo za študente, učitelje, raziskovalce in druge zanteresirane predstavnike strokovne javnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
